Kultura / Epski obračun s preteklostjo
Boris A. Novak je naš prvi pesnik po Prešernu, ki se je lotil pesnjenja epa. Posvetil se je »razgaljenju« tragedije zgodovine Slovencev in Slovenk v zadnjih dveh stoletjih in nastal je najobsežnejši ep zadnjih desetletij v svetovni književnosti.
Avtor Boris A. Novak in dva od interpretov, teoretik gledališča Lado Kralj in igralka Jožica Avbelj, na maratonskem branju epa Vrata nepovrata prejšnjo s redo v kavarni Narodne galerije.
Boris A. Novak je profesor književnosti na Filozofski fakulteti ter avtor impresivnega pesniškega in prevajalskega opusa. V širši javnosti je znan tudi po zavzemanju za pravice »izbrisanih« in beguncev z Bližnjega vzhoda. V zadnjih nekaj letih pa se je v zgodovino zapisal tudi kot naš prvi pesnik po Prešernu, ki se je lotil pesnjenja epa, te izjemno obsežne, a hkrati skorajda izumrle pesniške zvrsti. Prešeren je kot ep spisal Uvod h Krstu pri Savici, Novakova epska stvaritev pa je še obsežnejša, že prav monumentalna, saj ep z naslovom Vrata nepovrata obsega več kot 40 tisoč verzov, ki so objavljeni na skupno kar 2301 straneh v treh debelih knjigah. Po prvi, Zemljevidi domotožja (2014), in drugi, Čas očetov (2015), je te dni izšla še zadnja, Bivališča duš.