Janez Koželj

Janez Koželj (l. 1945) je profesor za arhitekturo mesta na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, od leta 2006 pa tudi podžupan Ljubljane in prvi mestni arhitekt. V prvem mandatu župana Zorana Jankovića je v sodelovanju s skupino strokovnjakov začrtal vizijo dolgoročnega prostorskega razvoja Ljubljane do leta 2025. V enajstih letih je bilo uresničenih veliko od napovedanih projektov. Obnovljenih ali na novo zgrajenih je bilo enajst mostov in brvi. Iz propadlega kina Šiška je zrasel sodobni center urbane kulture. Ožje mestno središče je osvobojeno avtomobilske pločevine. Prenovljeno je mestno kopališče Kolezija. Postajališča mestnega potniškega prometa so dobila nadstrešnike in elektronske prikazovalnike voznega reda. In še in še.

Kljub temu kritik ne manjka, včasih zato, ker se večji projekti ne premaknejo z mrtve točke, včasih pa se premikajo v smer, ki meščanom ni po volji. Ljubljana se je znašla v paradoksalnem položaju: tujci jo obožujejo, prebivalci drugih slovenskih občin pa sovražijo. Župani in mestni arhitekti številnih evropskih mest hodijo h Koželju po inštrukcije, kako mesto narediti dostopnejše in trajnejše. Le izjemoma pa se zgodi, da si Ljubljano za navdih vzame župan katerega od slovenskih mest. Po skoraj 45 letih dela na fakulteti se bo Koželj oktobra upokojil, pravi pa tudi, da se namerava po koncu mandata umakniti iz mestne politike.

»Utrudil sem se in naveličal stalnega stresa.«

Sobotno jutro je. Pogosto delate prek vikenda?

Če je treba. Želim biti koristen. Danes sem v Mestni hiši zaradi najinega pogovora, pa tudi zato, ker pride na obisk skupina študentov arhitekture iz Münchna. Zanima jih, kako je Ljubljani v tako kratkem času uspelo doseči tako velik preobrat. V desetih letih smo pokazali, kako je s prenavljanjem nabrežij, trgov, ulic in parkov mogoče doseči okoljski, družbeni, gospodarski, pa tudi kulturni preboj mesta. Najbolj logična naložba občine je naložba v javni prostor. Večina naših kritikov tega ne razume, govorijo, naj že nehamo lišpati mesto.