Obračun s sovražnim govorom

Nemški parlament oziroma vladajoča koalicija je sprejela strožjo zakonodajo glede sovražnega govora na spletu, zlasti na družbenih omrežjih. Ponudniki storitev bodo morali dosledno odstranjevati očitno nezakonito vsebino in o tem redno poročati nemškim oblastem. V primeru nespoštovanja zakonodaje pa so predvidene visoke kazni od 5 do 50 milijonov evrov. V Sloveniji medtem internet ostaja glavno orodje za širjenje nestrpnosti, pisci nestrpnih vsebin pa v varnem zavetju zakonodaje.

Seveda je v primeru omejevanja objav na spletu vedno najprej nujno govoriti o trku pravice do svobode govora s prepovedjo razpihovanja sovraštva. In v Sloveniji je svoboda govora v tem smislu visoko varovana pravica, vsaj v zvezi s sovražnim govorom. Pregon slednjega je mogoč le v primeru, ko bi izgovorjene ali zapisane sovražne besede res pomenile ogrožanje javnega reda in miru oziroma življenj, kar pa je v praksi praktično nemogoče dokazati. Čeprav se zdi, da Slovenija vztraja pri naprednem razumevanju svobode izražanja, pa je tako le na prvi pogled. To bi veljalo le, če bi se ta, praktično neomejena pravica do svobodnega izražanja raztezala tudi na druge, v primerjavi s sovražnim govorom povsem nenevarne kršitve pravice do ugleda in dobrega imena. Vendar je, paradoksalno, ravno ta pravica izvzeta iz svobode govora, čeprav njena kršitev za družbo kot celoto ne pomeni praktično nobene nevarnosti.

Pred posegi v dobro ime enega samega človeka so v skladu z zakonodajo in s sodno prakso v Sloveniji zavarovani celo nosilci javnih funkcij in politiki, torej osebe, ki v skladu s sodobnim razumevanjem pravice do svobode govora, kakor ga pojmuje tudi evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, uživajo najnižjo stopnjo zaščite.

V Nemčiji je bil za sovražni govor prek spleta (hujskanje zoper begunce) nedavno obsojen vodja tamkajšnje protibegunske organizacije (Pegida) Lutz Bachmann, v Sloveniji pa lahko čez manjšine, bodisi na rasni, verski ali kateri drugi osnovi, vsakdo reče, kar hoče. Na nedavnem posvetu o sovražnem govoru v organizaciji ljubljanske fakultete za družbene vede so prisotni ugotovili, da se število prijav sovražnega govora na spletu iz leta v leto zmanjšuje. Pa ne zato, ker bi ga bilo vedno manj, pač pa ker so prijavitelji skozi leta spoznali, da sovražni govor, ki ga prijavijo, kasneje s strani policije, tožilstva in sodišča ni prepoznan kot tak oziroma se po prijavi ne zgodi nič.

Moderno razumevanje pravice do svobode izražanja je zato pravo nasprotje slovenske realnosti na tem področju. Korak v pravo smer bi bil, če bi sovražni govor, tako na preventivni kot na kaznovalni ravni, začeli jemati resneje. Sovražni govor je pač ena izmed anomalij, ki jo je treba preprečevati, dokler ne doseže svojega namena. Ko se zgodi slednje, je že prepozno in preganjanje ali sankcioniranje sovražnega govora ni več niti mogoče, kaj šele zaželeno. Najlepši primer tega je prav Nemčija, a ne Nemčija danes, pač pa neka druga, nacistična Nemčija.