Odškodnine za agresorje?

Potem ko so se pred časom dokončno končali sodni postopki zoper poveljnika sil JLA v Gornji Radgoni za časa osamosvojitvene vojne Berislava Popova, se je začelo zgražanje nad tem, da agresorji v Sloveniji namesto zaporne kazni dobivajo odškodnine.

Janez Janša je recimo na Twitterju zapisal: »Prišli so nazaj. Celo odškodnine za vojne zločine dobivajo. Bo treba ponoviti vajo – in tokrat milosti več ne bo za izdajo.« V njegovem veteranskem združenju so na istem družabnem omrežju zapisali: »V teh dneh leta 1991 je polkovnik JLA Berislav Popov zrušil Gornjo Radgono, ubil dva civilista, 2017 pa prejel odškodnino za vojna hudodelstva.« Nič od tega ne drži.

Popov je bil na dolgotrajnem sojenju in več ponovitvah sojenja nazadnje oproščen obtožb o vojnih hudodelstvih. Po mnenju sodišča (in tožilstva) enota, s katero je bil poslan v Gornjo Radgono, tam ni storila vojnih zločinov. Streljanje na civiliste, civilne in verske objekte ni v nasprotju s pravili vojskovanja? Ne vedno. Sodišče je na podlagi dokumentacije in izvedenskih mnenj ugotovilo, da je JLA v Gornji Radgoni odgovarjala na napade policistov, vojakov in tudi civilistov in da so bili civilni in verski objekti (s strani slovenskih sil) uporabljeni za namene vojskovanja, s čimer so po vojnem pravu postali legitimna tarča napadov.

Popov je res nedavno prejel nekaj več kot tri tisoč evrov odškodnine. A to ni »nagrada za vojna hudodelstva«, pač pa odškodnina zaradi dolgotrajnega sojenja, na katerem je bil nazadnje za povrhu še oproščen. Takšno odškodnino Slovenija izplačuje v vseh primerih, ko sojenje traja predolgo oziroma je kršena pravica do sojenja v razumnem roku. Izplačuje jo po navodilih evropskega sodišča za človekove pravice, saj je s tem vsem prizadetim prihranjena pot na to sodišče, sodišču pa kar nekaj dela.