Osnove človekovih pravic

Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks je objavil prvo poročilo o stanju človekovih pravic v Sloveniji po 11 letih. Dokončno predstavo o Sloveniji si je ustvaril po obisku marca letos in se odločil, da se osredotoči na štiri problemske sklope oziroma skupine ljudi, katerih človekove pravice se najočitneje kršijo – na begunce, Rome, izbrisane in ljudi, ki živijo v revščini.

Glede beguncev oziroma prosilcev za azil je pohvalil pripravljenost Slovenije, da sodeluje v solidarnostni shemi porazdelitve begunskega bremena med države članice EU. Pri tem pa so se njegove pohvale končale. Vlado poziva, da nemudoma sprejme sistemske spremembe, s katerimi bi država lahko v doglednem času reševala prošnje za azil, katerih število se je nekoliko povečalo. Slovenske oblasti je ponovno pozval, naj se ne odločijo za aktivacijo sprememb zakona o tujcih (s katerimi bi država lahko v celoti začasno zaprla meje in prepovedala vlaganje prošenj za azil), saj te kršijo temeljne mednarodne zaveze Slovenije glede mednarodne zaščite. Poleg tega je državo pozval, naj ne sprejme predvidenih zakonskih sprememb, ki bi otežile oziroma onemogočile združevanje begunskih družin v Sloveniji.

Podobno kritičen je glede položaja romske manjšine pri nas. Oziroma kot so v odzivu na njegovo poročilo zapisali v Amnesty International Slovenije: »Kot pomembno bi izpostavili, da je po letih negotovosti o obliki izvajanja predšolske vzgoje v romskih naseljih ugotovil, da gre za obliko segregacije. Ne preseneča tudi, da se komisar strinja z Amnesty, da so bivanjske razmere v nelegalnih romskih naseljih preko meje človečnosti.«

Kar se tiče izbrisanih, Muižnieks Slovenijo opozarja, da, v nasprotju s tem, kar si predstavljajo oblasti, izbris ni rešeno pravno vprašanje in da bo treba dodatno urediti pravni položaj predvsem tiste manjšine izbrisanih, ki še vedno živijo tu. Poleg tega je državo pozval, naj informacije o izbrisu in analize tega vključi v izobraževalni sistem, s čimer bi se povečalo zavedanje o tej sistematični kršitvi človekovih pravic.

Komisar Slovenijo opozarja še na povečanje revščine v državi, ki je posledica gospodarske krize in je najbolj prizadela otroke v ranljivih družinah, starejše osebe, dolgotrajno brezposelne in zaposlene, ki živijo pod pragom revščine. Glede tega Sloveniji predlaga nekatere ukrepe: odpravo varčevalnih ukrepov, opustitev pokojninske reforme, ki bi poslabšala položaj starih, odpravo obveznega dodatnega zavarovanja za revne ter ustvarjanje primernih razmer za trajnostno in dostojno delo, z zvišanjem minimalne plače vred.

Iz komisarjevega poročila je v bistvu razvidno, da slovenske oblasti opozarja na številne nepravilnosti in težave v družbi, na katere že leta opozarjajo nevladne organizacije, ki delujejo na področju človekovih pravic, sindikati in drugi. Slovenijo, se zdi, se je Muižnieks odločil podučiti o osnovah človekovih pravic. Ker to Slovenija očitno potrebuje.