Nacistična zastava dovoljena

Minuli petek je na enem od balkonov večstanovanjske hiše na Poljanski cesti v središču Ljubljane visela nacistična zastava. Stanovalec, ki nas je na incident opozoril, pravi, da so jo izobesili »trije mladostniki, med njimi dva obritoglavca«. Po posredovanju ogorčenih sosedov so mladostniki zastavo menda umaknili, hkrati pa so sosedje incident prijavili policiji.

Da so bili stanovalci zgroženi, verjetno ni dvoma, a javni malikovalci nacistične simbolike zelo verjetno ne bodo kaznovani, saj v Sloveniji, kot so pojasnili na policiji, razobešanje nacistične zastave samo po sebi ni kaznivo dejanje. Policija ga zato obravnava kot kaznivo dejanje »javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti«, pa tudi kot prekršek zaradi nedostojnega vedenja, a le, če je bilo dejanje storjeno z namenom zbujanja nestrpnosti, to pa je težko dokazati.

V številnih drugih državah je nacistična simbolika nedoumno prepovedana, razkazovanje te simbolike pa velja za samostojno kaznivo dejanje. Pred tremi leti so recimo Primorske novice poročale o lastniku terenskega vozila iz Kopra, ki si je na avto poleg nacističnega križa namestil napis »Arbeit macht frei«. V Avstriji, kjer je prepovedano vsakršno razkazovanje nacističnih simbolov, emblemov, uniform in napisov, bi moral za mesec dni v zapor.

Takšna propaganda je seveda prepovedana v Nemčiji, a tudi v Franciji. Tam je sodišče leta 2000 prepovedalo celo trgovanje z nacističnimi simboli prek spleta. V Sloveniji je trgovina z njimi precej živa. Na spletni strani bolha.com zasebniki recimo trgujejo z nacističnimi časopisi, revijami, slikami, domobranskimi značkami, nacističnimi strankarskimi oznakami ali razglednicami. Najdražje značke dosegajo ceno okoli 200 evrov.

Resnih pobud, da bi tudi v Sloveniji to simboliko prepovedali, ni, očitno je spornejše razkazovanje rdeče zvezde.