Dogodki / Učna ura rocka
Legendarni Pixies so ob tretjem obisku Ljubljane potrdili, da so še vedno v izvrstni formi
Pixies niso pokazali trohice nepotrebne, zaigrane teatraličnosti, vendar ne zaradi napuha ali naveličanosti, pač pa zato, ker vse in še več preprosto povedo s svojo glasbo.
Vrnitve kultnih bendov, sploh takih, ki so imeli moč, da so s svojo glasbo spreminjali življenja svojih privržencev, skoraj praviloma sprožijo polemike. Sodeč po pokoncertnih odzivih to brez dvoma drži tudi za zasedbo Pixies, ki nas je prejšnjo sredo obiskala že tretjič. Dobršnemu delu tistih, ki so jih v ljubljanskih Križankah slišali pred trinajstimi leti, se je zdelo, da so vplivni bostonski rockerji zreli za pokoj. A podobno nergavi so bili leta 2004 najbrž tudi tisti feni, ki so zasedbo slišali ob njenem prvem obisku Križank leta 1989, ko je bila (domnevno) na vrhuncu svojih moči. No, tistim, ki smo četverico tokrat slišali prvič, za te hvalospeve o njeni preteklosti ne bi moglo biti bolj vseeno. Slišali in videli smo namreč bend, ki je več kot očitno še vedno v izvrstni koncertni kondiciji. Še več, še zmeraj je lahko zgled večini drugih bendov.