Za prgišče bitcoinov

Nevidna in neskončna prostranstva svetovnega spleta so preplavile množice lovcev na sanje. Opogumljeni z legendami iz spletnih klepetalnic in prepričani o naklonjenosti nedoumljivih, abstraktnih algoritmov, se odpravljajo na drzne pustolovščine v nepregledni divjini komaj prav odkrite kiberrealnosti. Špekulanti, kriminalci, programerji, piratski podjetniki iz Silicijeve doline, obveščevalci, tajkuni in predvsem na margino plenilskega kapitalizma, z varčevalnimi ukrepi zatolčeni mali ljudje mrzlično rudarijo za virtualnim zlatom – kriptovalutami. In že prav kmalu, morda že v nekaj dneh ali tednih, bo postalo jasno, ali gre za največje odkritje v dosedanji zgodovini ekonomije ali pa zgolj za utvaro. Splet še nikoli doslej ni bil tako živ in dinamičen. In tako nevaren.

Kriptovalute so s programerskimi formulami iz niča ustvarjen elektronski denar, ki v enaki meri temelji na racionalizmu najsodobnejših računalniških algoritmov in na starem dobrem pohlepu. Med temi valutami je daleč najbolj cenjena in največ vredna prva izmed njih, bitcoin, ki ga je leta 2009 izumil še nerazkriti skrivnostnež – ali, še bolj verjetno, skupina skrivnostnežev – pod psevdonimom »Satoši Nakamoto«. Ta je objavil algoritem, ki je omogočal združevanje povsem običajnih računalnikov z vseh koncev sveta v t. i. podatkovne verige, v katerih skupaj rešujejo kompleksne operacije, ki omogočajo vrsto zapletenih transakcij med členi verige. Rodil se je splet prihodnosti, ki ga sproti postavljajo kar anonimni uporabniki sami, brez mogočnih centralnih entitet in, enako pomembno, brez nadzora obveščevalnih agencij. Predvsem pa pogruntavščina vključuje možnosti za zaslužek; vsak računalnik, ki sodeluje v verigi, je za svoj prispevek nagrajen s sorazmernim deležem posebnih digitalnih žetonov – bitcoinov.

Na barikade!

»Nakamotov« koncept je doživel odličen sprejem, ki je kmalu prerasel v evforijo. Prvi so bili pri koritu izkušeni programerji in hipsterski nouveau riches iz Silicijeve doline, ki so skoraj takoj prepoznali potencial nove tehnologije, predvsem pa zavohali priložnost za lahek zaslužek. Glas o bitcoinu in možnostih, ki jih odpira, se je bliskovito širil od foruma do foruma, od konference do konference, sprva kot šepet, prav kmalu pa kot klic k pustolovščini življenja; zvezda je bila rojena. Odkritje pa je imelo tudi ideološki naboj, ki je pritegnil zagrizene libertarce in predvsem kriptoanarhiste. Ti so že dvajset let prej, leta 1988, v ZDA sestavili manifest, v katerem so zapisali, da bo spletna revolucija »v temeljih spremenila naravo korporativnega in vladnega vmešavanja v ekonomske transakcije« in spodkopala sposobnost državnega aparata, da nadzira, usmerja in obdavči prebivalce. Ko so se pojavile kriptovalute, so mnogi v njih prepoznali orodje za uresničitev teh napovedi. Danes spletni denar goreče podpira cela vrsta anarhističnih združenj, kot je na primer češki Paralelni polis, ki na svoji strani kliče k »vzpostavitvi vzporednega decentraliziranega gospodarstva, kriptovalut in drugih pogojev za razvoj svobodne družbe 21. stoletja«.

Rodil se je splet prihodnosti, mreža, ki jo sproti postavljajo kar anonimni uporabniki sami, brez mogočnih centralnih entitet in, enako pomembno, brez nadzora obveščevalnih agencij.

Ne nazadnje je tudi sam »Nakamoto«, ki je odkritje bitcoina objavil sredi velike recesije, nakazal, da želi iz denarnih transakcij izločiti finančne posrednike in mešetarje, ki so zakuhali celotno godljo. Z drugimi besedami, kot je izum parnega stroja pomenil konec fevdalne ureditve, naj bi tehnologija podatkovnih verig prinesla propad zadnjih ostankov tradicionalnega kapitalizma in nacionalnih držav. Vse lepo in prav, če ne bi kapitalizem znova dokazal, da še zdaleč ni »gotof« ter da ima edinstveno sposobnost, da ugrabi vsako alternativo.

Moj denar je lahko balon

Ključna lastnost bitcoina je, da njegova zaloga ni neizčrpna, temveč so avtorji kode zastavili tako, da število vseh žetonov ne more preseči 21 milijonov – po tem pragu ne bo sistem ustvaril niti enega več. To pomeni, da nihče ne zmore po mili volji čarati bitcoinov, kot sedaj s svojimi valutami počnejo svetovne vlade na čelu z ZDA, na drugi strani pa vodi v eksplozivno naraščanje vrednosti omenjene kriptovalute; večje ko je povpraševanje po redki dobrini, višja je njena cena. In danes je povpraševanje po bitcoinu tolikšno, da gre za fenomen, primerljiv z nizozemsko tulipansko manijo v 17. stoletju, ko so bili špekulanti za eno samo piškavo čebulico pripravljeni odšteti več kot desetkratno plačo obrtniškega mojstra. Podobno se je zgodilo pri kriptovalutah. Ko so se po začetnem šoku v transakcije vključili resni igralci – spletne borze, kriminalci in tajkuni, ki so iskali naložbe za prigrabljene presežke kapitala, obveščevalne agencije in razni profesionalni »rudarji«, ki zakupljajo po cele hale najsodobnejših računalnikov, s katerimi dominirajo v podatkovnih verigah, se je balon začel napihovati.

V tem trenutku vanj s polnimi pljuči piha še na milijone novih rudarjev iz Kitajske in Indije, ki so šele pred kratkim preplavili podatkovne verige z zavidljivo procesorsko močjo. Nič čudnega torej, da je balon že večji od cepelina; danes je za en samcat bitcoin, ob nastanku vreden toliko kot šilce mlačne vode na gasilski veselici, treba odšteti okoli 1800 evrov. V ekstazo peščice posameznikov, ki so že pred začetkom stampeda z minimalnimi vložki prišli do dobršnega dela omejene zaloge digitalnega bogastva. To so sodobni kriptobaroni, elita za nove čase, ki si je nabasala digitalne denarnice z nesorazmernimi dobički, skovanimi na račun zaupanja raje. Prvi med njimi je prav »Satoši Nakamoto«, ki je zase zadržal pet odstotkov celotne zaloge bitcoinov; bog je pač najprej sebi brado ustvaril.

Prvi pes na luni

V resnici je bil bitcoin kot resna naložbena priložnost za povprečnega smrtnika izčrpan že po štirih letih, nekje do začetka 2013, ko je bila razgrabljena že polovica vseh žetonov. Po tem se je sprevrgel v svojevrstno piramidno igro, v kateri naivneži na dnu s svojimi vložki povečujejo bogastvo faraonov na vrhu, kot so »Satoši«, nekdanja veslača in osmoljenca iz zgodbe o Facebooku, dvojčka Tyler in Cameron Winklevoss, pa ameriški podjetnik Tim Draper, ki je na dražbi FBI kupil zalogo, ki so jo agenti zasegli spletnemu črnoborzijancu Rossu Ulbrichtu. Ko je v začetku tekočega leta vrednost enega bitcoina dosegla tisoč evrov, je Dan McCrum, analitik Financial Timesa, s komaj prikritim prezirom svaril, da »ima vse lastnosti piramidne igre, saj za dvig cen potrebuje stalen pritok vlagateljev, ki jih privablja obljuba novih vlagateljev za njimi. Končna vrednost bitcoina bo zato enaka kot pri vseh piramidah: okroglo nič.«

V resnici je bil bitcoin kot resna naložbena priložnost za povprečnega smrtnika izčrpan že nekje po štirih letih obstoja. Po tem se je sprevrgel v svojevrstno piramidno igro.

V tem trenutku je razdeljenih že 16,5 milijona oziroma 78 odstotkov vseh bitcoinov, kljub temu pa se v lov za virtualnim zakladom vključujejo vedno novi gorečneži. Za tiste, ki ne zmorejo abnormalno visokih stroškov naložb v očeta vseh kriptovalut, se na spletu najdejo vedno nove različice, ki posnemajo tehnologijo podatkovnih verig, ki jo je utemeljil bitcoin. Nekatere so zastavljene smrtno resno, druge kot zafrkancija. Spletna platforma CoinMarketCap navaja že 978 digitalnih valut in naložbenih priložnosti, s katerimi je mogoče trgovati; že površen pregled je dovolj, da je človeku jasno, da gre za nepregledno džunglo, v kateri večina valut nikoli ne prebije praga resne dobičkonosnosti – takšen primer je na primer prvi slovenski kriptokovanec xaurum, ki ga je leta 2015 razvil inštitut Auresco s sedežem na Bledu; njegovi avtorji so na spletni strani projekta zatrjevali, da je njihov umotvor mogoče menjati za čisto pravo pravcato zlato, »skladiščeno pri zlatih rezervah CommonWealtha«, vendar vlagateljev niso prepričali – danes je en xaurum vreden vsega dvajset dolarskih centov. Na drugi strani je neprimerno bolj uspešen dogecoin, ki ima v grbu podobo japonskega psa shiba inu, njegov avtor pa zbira sredstva za odpravo, ki bo leta 2019 enega od jubilejnih zlatnikov ponesla na površje Lune. Dogecoini so smešno poceni, vendar jih je v obtoku že za malo morje; skupna vrednost vseh žetonov je nad 154 milijonov dolarjev.

Čaranje z etrom

Tudi te valute trpijo za istimi otroškimi boleznimi kot bitcoin. In tudi iz teh valut se na veliko napihujejo baloni, nekateri pa so tudi že počili. Takšen primer je bitcoinov največji rival, ki ga je pri rosnih 19 letih zasnoval ruski programer Vitalik Buterin. Ta je pomembno izboljšal osnovno tehnologijo podatkovnih verig, na njej utemeljeno kriptovaluto pa je – morebiti kot svojevrstni pomežik prastarim alkimističnim naukom o čaranju zlata iz niča – poimenoval eter. Omamljeni od pravljičnega uspeha bitcoina so spletni pustolovci navalili na Buterinove podatkovne verige in navili ceno etra do Plutona in še čez; samo v prvih petih mesecih tekočega leta se je vrednost valute povečala za več kot dva tisoč odstotkov. Navdušenje se je sprevrglo v histerijo, ko se je v začetku junija wunderkind Buterin sestal s samim Vladimirjem Putinom, ki se je izkazal za velikega fena etrovih podatkovnih verig in njihovega potenciala za vzpostavitev novega finančnega sistema. Slabe tri tedne kasneje je bil eter z eno nogo in pol že na smetišču zgodovine. Ko je neznani vlagatelj na spletni borzi GDAX z enim samim klikom prodal rekordno, več milijonov vredno zalogo do tedaj nedotakljive kriptovalute, so mu v paniki sledili še ostali; v manj kot sekundi je vrednost strmoglavila s 319 dolarjev za žeton na vsega deset centov.

Kriptovalute in opevana spletna revolucija s tehnologijo podatkovnih verig že pridno služijo velikim bankam in finančnim korporacijam.

Od takrat si je eter že dodobra opomogel in prilezel do okoli dvesto dolarjev. Je pa incident pokazal, kako zelo ranljive so še zmeraj kriptovalute. V zadnjem mesecu dni njihove vrednosti kopnijo iz dneva v dan, kar je lahko pogubno za sistem, ki temelji na zaupanju. Zdi se, da se dogaja nekaj velikega in zloveščega. »To je konec,« je že konec maja vpil Forbesov kolumnist Clem Chambers, ugledni gospodarski novinar Jonathan Berr pa se je za CBS pred tednom dni na glas spraševal, »ali se je bitcoinov mehurček že razpočil«.

Odgovor naj bi prišel že prvega avgusta, ko bodo iskalci zlata spoznali, ali imajo v žepih dragocenost ali kamenje.

Trenutek resnice

Takrat bo namreč vojska razvijalcev, ki nadaljujejo »Satošijevo« delo, skupaj z vlagatelji predstavila spremembe v bitcoinovih algoritmih, ki naj bi povečale njegovo stabilnost in izboljšale menjavo. Težava je le, da lahko vsaka sprememba utečenih pravil pripelje do padca zaupanja in delitve vlagateljev na tiste, ki bodo nad novotarijami navdušeni, in druge, ki jih bo ob »hereziji« zajela panika. Povedano preprosteje: po prvem avgustu za bitcoinov potencial ne bo več omejitev – bodisi proti vrhu bodisi proti dnu; zadeva lahko postane več vredna od univerzalnega zdravila proti raku, lahko pa za vse večne čase ponikne v zloveščih globinah podzavesti svetovnega spleta. Realnost bo bržkone nekje vmes. »Veliko težkih lekcij prihaja in veliko denarja bo izgubljenega, preden ga bo veliko zasluženega,« opozarja Peter Denious, vodja globalnih investicij pri skladu Aberdeen Asset Management. Opozorila tovrstnih kobilic je sicer vedno treba jemati z nekaj rezerve, toda potencial kriptovalut je prevelik, da ne bi verjeli, da skladi njihov razvoj spremljajo zelo, zelo pozorno.

Na koncu dneva bitcoin in druščina verjetno ne bodo šli nikamor. Tudi če so njihove trenutne cene skregane z zdravo pametjo, je tehnologija, na kateri so utemeljene, predobra in preveč napredna, da bi propadla. Lekcije, o katerih govori Denious, so le popravki vrednosti, do katerih sta jih napihnila človeški pohlep in lahkovernost. Piramida pa bo obstala, sistem bo preživel, pravi Forbesov kolumnist Clem Chambers: »Tulipani so na Nizozemskem še vedno milijardna industrija. Množica novih finančnih instrumentov, ki so leta 2007 skoraj potopili kapitalizem, je še zmeraj na trgu. Wall Street in Nizozemci so razumeli boleče lekcije o delovanju njihovih naložb in odpravili težave.« In prav v tem »odpravljanju težav« kapitalizma je bistvo osnovne zamere do kriptovalut: namesto da bi dokončno sesule banke in finančne posrednike in špekulante, so jim omogočile mutacijo v novo izpeljanko iste ideologije.

Faraoni niso pozabili na stare čase

Danes bitcoin in eter in ostala šara niso valute alternativcev, delavcev, upokojencev, prekarcev, umetnikov in oporečnikov, temveč so predvsem naložbe privilegiranih, izobraženih, računalniško usposobljenih in premožnih pripadnikov srednjega sloja zahodne družbe, ki uresničujejo ambicije po vključitvi v ekonomsko elito. Za malega človeka, ki z upanjem bulji v računalniški zaslon in čaka na zadoščenje za garbanje v negotovi in nepravični družbi, tukaj že zdavnaj ni več prostora. Vendar tega seveda malemu človeku ne bo nihče povedal. Predvsem pa kriptovalute in opevana spletna revolucija s tehnologijo podatkovnih verig že pridno služijo velikim bankam in finančnim korporacijam, ob omembi katerih se kriptoanarhistom najbolj dvigne tlak. Banka Barclays je lani začela sprejemati bitcoine, Citibank snuje celo lastno kriptovaluto. Še korak dlje so šli J. P. Morgan, Microsoft, Goldman Sachs, Citibank, Unicredit, Intel, Societe Generale, Morgan Stanley in vojska drugih ikon neoliberalne ideologije, ki s povezovanjem v podatkovne verige navdušeno sestavlja nov finančni sistem, dereguliran, decentraliziran, anonimen in povsem globalen.

Skupna vrednost kapitalizacij vseh obstoječih kriptovalut je pred mesecem in pol presegla sto milijard dolarjev oziroma 87 milijard evrov.

Ta sistem bo nekoč res znatno cenejši in predvsem odpornejši proti monetarnim šokom in krizam, to pa je tudi vse. Tudi v njem bodo imeli glavno besedo tisti, ki so si pravočasno nagrabili dovolj premoženja in imajo specifično znanje ter obvladajo zapleten interni sleng finančnih elit, ki jih dviguje nad rajo. Tudi v njem bo biznis potekal nemoteno. In tudi v njem bodo iz skupnosti še naprej iztekale reke denarja, s katerimi bi sicer lahko oblikovali konkretne alternative in sanirali planet, po katerem pustoši pohlep osvobojenega trga. Skupna vrednost kapitalizacij vseh obstoječih kriptovalut je pred mesecem in pol presegla sto milijard dolarjev oziroma 87 milijard evrov. To je 87 milijard, ki bi prišle krvavo prav v boju proti ključnim izzivom našega časa, za zaviranje podnebnih sprememb, zmanjševanje dohodkovne neenakosti, preprečevanje vojn, pomoč beguncem, utrjevanje socialne države, izboljševanje zdravstvene oskrbe in oskrbe s pitno vodo. Namesto tega lebdijo v nevidni razsežnosti spletne realnosti in se prelivajo v enke in ničle, ki določajo raven ugodja njihovih imetnikov, novodobne kiberaristokracije. Ta jih zaradi konstantne in vrtoglave rasti obravnava kot varno naložbo, in namesto da bi zapravljali, spletni bogataši čakajo, da njihova cena doseže vrh. V tem pogledu denar, naložen v neobdavčenih in skoraj neizsledljivih kriptovalutah, ni za skupnost nič bolj koristen od bilijonov, ki se valjajo po raznih Kajmanskih otokih in drugih davčnih oazah.

Od visoko letečih idealov za tehnologijami, ki so ga pričarale iz zraka, tako ni ostalo kaj dosti. Ne glede na to, kaj se bo na trgu kriptovalut zgodilo že čez nekaj dni, bodo faraoni na vrhu finančnega sistema prihodnosti lahko od srca vzkliknili: »Kapitalizem je mrtev, živel kapitalizem!«

Slovenski wunderkindi in zadrege države

Kljub opozorilom manija za valutami prihodnosti tudi v Sloveniji ne kaže znakov umirjanja

Med poletnimi počitnicami leta 2011 je študent Nejc Kodrič na Banko Slovenije in urad za preprečevanje pranja denarja naslovil prošnjo za pojasnila glede prav posebnega koncepta – menjalnice za novotarijo, imenovano bitcoin. Čeprav Kodrič in njegov kolega Damijan Merlak nikoli nista dobila odgovora, sta postavila robato spletno platformo in jo poimenovala Bitstamp. Ta je danes druga največja menjalnica kriptovalut na svetu, na mesec pa skozi njo steče za do pol milijarde dolarjev kriptokovancev. Toda od tega denarja Slovenija nima prav dosti; Bitstamp je namreč registriran v Luksemburgu, kamor ga je odgnala nedorečenost slovenske zakonodaje. Luksemburg je Bitstampu nemudoma dodelil vsa potrebna dovoljenja za opravljanje plačilnega prometa na celotnem območju EU, s katerimi je platforma postala prva evropska borza kriptovalut. Od leta 2014, ko je ameriški sklad Pantera v njuno podjetje vložil deset milijonov dolarjev, sta Kodrič in Merlak stalnica na lestvicah najbogatejših slovenskih podjetnikov. Vrednost njunega premoženja je ocenjena na vsaj 25 milijonov dolarjev, vendar jima Furs bitcoinov, v katere je naloženo, ni obdavčil, saj po zakonu dobiček od prodaje kriptovalut ne spada v dohodnino.

Podobno je z družbo Cashila, ki sta jo na Češkem registrirala Tim Mitja Žagar in Jani Valjavec. Njuna spletna banka za plačevanje računov z bitcoini je pridobila licenco češke centralne banke, lani jeseni pa je Cashila z množičnim financiranjem zbrala rekordnih 9,2 milijona dolarjev v bitcoinih za zagon platforme Iconomi, zastavljene za oblikovanje naložbenih skladov, ki bodo uporabljali izključno kriptovalute. Salva medijskih slavospevov Iconomiju je spodbudila enega redkih odzivov slovenskih institucij; agencija za trg vrednostnih papirjev je v posebnem sporočilu za javnost pojasnila, da »področje kriptovalut in drugih instrumentov, izdanih na podlagi tehnologije podatkovnih blokov, v Sloveniji in na nivoju Evropske unije še ni pravno urejeno in nadzorovano. Zato niti družba Cashila OOD s.r.o. niti platforma ICONOMI v tem trenutku nista regulirani niti nadzorovani s strani ATVP.«

Do digitalne manije so zadržani tudi v banki NLB; njeni strokovnjaki so junija 2016 objavili obširno svarilo o pasteh bitcoina. Izpostavili so preprosto dejstvo, da v nasprotju s tradicionalnim denarjem nihče ne jamči za vrednost kriptovalute, saj za njo ne stoji nobena centralna banka oziroma država. Posebej so v NLB opozorili na velika nihanja vrednosti in možnost deflacije, ki je posledica omejenega števila bitcoinov. Vodja oddelka za trženje in prodajo pri NLB Skladih Blaž Bračič je poudaril, da bitcoin ni valuta, »ampak špekulativna naložba, katere osnovna ideja je omejenost ponudbe. Bitcoin temelji na turbo špekulativni predpostavki povratne zanke, da cena raste, ker se povpraševanje veča hitreje od ponudbe, kar posledično veča povpraševanje tako zaradi pretekle rasti kot zaradi pričakovanj o nadaljnji prihodnji rasti.« To pomeni natanko tisto, kar so zapisali v Financial Timesu – bitcoin še zmeraj deluje kot piramidna igra. Bračič je opozoril, da zabava ne more trajati prav dolgo. »Tak cikel se mora prej ali slej nujno zlomiti, verjetno tudi večkrat, do dokončnega zloma. Čeprav sicer obstaja neka stroškovna vrednost bitcoina v smislu alociranega časa in stroška delovanja računalnikov za kreiranje bitcoinov, se bo ta strošek, ki bi bil recimo neka minimalna teoretična cena enega bitcoina, sčasoma verjetno asimptotično bližal ničli.«

Kljub tovrstnim opozorilom manija za valutami prihodnosti tudi v Sloveniji ne kaže znakov umirjanja; na spletnem oglasniku Bolha lahko tako od 17. maja za petdeset tisočakov kupite pravo pravcato »farmo za rudarjenje kripto valute ethereum«; gre za skupek desetih povezanih računalnikov, opremljenih z najsodobnejšimi grafičnimi karticami, ki jih uporabnik lahko vključi v podatkovno verigo valute eter in pridobiva dragocene virtualne žetone. Prodajalec omenjene »farme«, podjetje Logos Ritem Machines, minimalni potencialni zaslužek v mesecu dni ocenjuje na »približno 20.250 EUR«, v ponudbi pa predvidevajo tudi »možnost dogovora o financiranju za eno, dve ali tri leta s 30-odstotnim pologom za vsa podjetja in fizične osebe, tudi tiste, ki ne izkazujejo kreditne sposobnosti ali imajo negativne bilance«. Pri čemer po potrebi v račun vzamejo tudi vaš avtomobil, morebitne reklamne zmogljivosti ali terjatve do tretjih oseb.