Zgodovinar in detektor laži
Kako je moral dr. Jože Pirjevec reševati svojo čast, ki jo je z lažmi načel Igor Omerza

Dr. Pirjevec na predstavitvi izsledkov poligrafskega preizkusa.
© Borut Krajnc
»Gospod akademik bo kmalu prišel. Lahko začnemo?« je odvetnik David Sluga v svoji pisarni tik pred tiskovno konferenco napovedal zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca. Ta si je že nekaj dni prej prek medijev izmenjal nekaj pisem z zamejskim pisateljem Borisom Pahorjem, saj naj bi bil prav njega ovajal italijanski tajni službi. Tako je trdil in objavil ljubiteljski zgodovinar in publicist Igor Omerza. Zaradi manipulacij z dokumenti, ki jih je pridobil in jih tolmačil po svoje, se je Jože Pirjevec nato odločil, da naredi nekaj, česar v dolgoletni karieri ni storil še nikoli – da se prepusti »detektorju laži«. Presodil je, da je poligrafski test edini dovolj trden dokaz, ki bi lahko prepričal nejeverni del javnosti – tisti del, ki rad verjame teorijam zarote in medijem, ki strani spretno polnijo s t. i. lažnimi novicami. Pirjevec je do 3. julija, ko je test opravil, »detektor laži« poznal zgolj iz filmov. Kot je povedal, se ni zavedal, da bo postopek trajal tri ure in da bo zanj to pravzaprav travmatična izkušnja.