Neodvisnost sodišč …

Združena ustavna sodišča Evrope (Konferenca ustavnih sodišč Evrope) so sprejela resolucijo o spoštovanju neodvisnosti ustavnih sodišč in sodišč nasploh. V njej so evropske politike na državni in evropski ravni pozvala, naj ne posegajo v neodvisnost sodišč, saj je ta temeljni in nujni pogoj za obstoj (ustavnih) sodišč in s tem demokracije.

Zakaj bi v Evropi, kjer nad demokracijo in neodvisnostjo sodstva bdijo številni sistemski in zunanji varuhi, ustavni sodniki morali zahtevati kaj tako temeljnega? Saj si verjetno nihče ne želi pristranskih oziroma od političnih strank ali kapitala odvisnih sodišč. V Sloveniji recimo še danes, več kot 70 let po drugi svetovni vojni, potekajo sodni postopki, namenjeni rehabilitaciji obsojencev pred sodišči, ki med drugo svetovno vojno in takoj po njej pogosto niso bila neodvisna oziroma so bila pristranska.

Povod za takšno resolucijo je, ironično, prav početje svetovnonazorskih naslednikov žrtev pristranskih sodišč pred mnogimi desetletji. Konservativne vlade v vedno več (vzhodno)evropskih državah zadnja leta vse odkriteje kažejo željo po podrejanju sodne veje oblasti, ki jim onemogoča vladanje v nasprotju z ustavo in temeljnimi človekovimi pravicami. In sodišča, predvsem najvišja, vrhovna in ustavna, ki odločajo o najpomembnejših vprašanjih, si vedno bolj brez sramu dejansko podrejajo.

»Med predsedniki ustavnih sodišč, ki spremljamo, kaj se dogaja v nekaterih državah, žal celo članicah Evropske unije, pa vsekakor tudi zunaj nje, niso bile potrebne posebne razlage, zakaj je sprejetje take deklaracije še kako upravičeno,« pojasnjuje predsednica ustavnega sodišča dr. Jadranka Sovdat. Neodvisnost sodišč in v tem pogledu še posebej ustavnih sodišč, dodaja Sovdatova, ni nekaj, »kar se zapiše v ustave držav in pričakuje, da bo s tem neodvisnost sama po sebi udejanjena. Neodvisnost vseh sodišč in tudi ustavnega sodišča je nekaj, kar morajo sodniki živeti (naša ustavna dolžnost in odgovornost), nosilci drugih vej oblasti pa spoštovati (njihova ustavna dolžnost in odgovornost), in to prav vsak dan sproti. To je vitalno za delovanje pravne države, ki je pravna toliko, kolikor je pravna dejansko. Zato je sporočilo resolucije enako pomembno na primer na Poljskem, Slovaškem, v ZRN, Avstriji, Švici, Rusiji, Gruziji, Turčiji, Moldaviji ali Sloveniji.«

Najbolj svežemu in najbolj krutemu evropskemu primeru podrejanja sodstva politiki smo priča na Poljskem; tudi Sovdatova ga je omenila prvega. Poljska vlada pod vodstvom konservativne stranke Zakon in pravičnost je v parlament poslala reformo pravosodja, s katero si namerava podrediti sodno oblast. Po novem bo minister za pravosodje lahko po svoji presoji odstavljal in imenoval predsednike sodišč. V trenutku, ko bo zakonodaja sprejeta, pa bo položaj izgubilo tudi vseh 83 vrhovnih sodnikov – razen tistih, ki jim bo pravosodni minister dovolil obdržati službo. S spremembami hitijo, saj želijo demontirati vrhovno sodišče, preden to (predvidoma septembra) odloči o ustavnosti političnega prevzema ustavnega sodišča, ki ga je poljska vlada pred časom že uspešno izpeljala.

Podporo v javnosti za ta projekt poljski konservativci pridobivajo z zelo podobnimi besedami, kot jih v Sloveniji poslušamo iz ust predstavnikov SDS. »Sodišča so trdnjava postkomunistov na Poljskem in varujejo ljudi, ki so služili prejšnjemu režimu,« je nedavno dejal predsednik stranke Zakon in pravičnost Jarosław Kaczyński.