28. 7. 2017 | Mladina 30 | Politika
Čisto pravi policisti
Vlada zaposluje nove nadzornike državne meje
Policija in begunci pri Rigoncah
© Borut Krajnc
»Želite prispevati k varnosti v svojem okolju? Si želite dinamičnega, zanimivega, nikoli dolgočasnega delovnika? Prijavite se in se zaposlite v policiji!« Tako v policiji k sodelovanju vabijo nove policiste. Oziroma ne pravih policistov, pač pa »nadzornike državne meje«, ki lahko uniformo oblečejo, potem ko opravijo zgolj šestmesečno izobraževanje, bolje rečeno – tečaj. Letos naj bi jih zaposlili sto.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
28. 7. 2017 | Mladina 30 | Politika
Policija in begunci pri Rigoncah
© Borut Krajnc
»Želite prispevati k varnosti v svojem okolju? Si želite dinamičnega, zanimivega, nikoli dolgočasnega delovnika? Prijavite se in se zaposlite v policiji!« Tako v policiji k sodelovanju vabijo nove policiste. Oziroma ne pravih policistov, pač pa »nadzornike državne meje«, ki lahko uniformo oblečejo, potem ko opravijo zgolj šestmesečno izobraževanje, bolje rečeno – tečaj. Letos naj bi jih zaposlili sto.
Slovenija je po nekajletnem premoru (2010–2014) pri zaposlovanju nadzornikov državne meje prakso spet obudila leta 2015, ko je tako v policijo vstopilo 150 nadzornikov meje, skupaj pa doslej že več kot 951. Dve tretjini teh sta pozneje že prestopili med policiste – nadzorniki meje so postali pravi policisti, potem ko so (ob delu) opravili še dodatno (enoletno) izobraževanje.
Pri zaposlovanju nadzornikov državne meje torej sploh ne gre za zaposlovanje nadzornikov meje, pač pa za zaposlovanje policistov po najkrajšem in s tem najhitrejšem mogočem postopku. To pa seveda pomeni, da v policijo vstopa nov kader po najkrajšem izobraževanju v zgodovini izobraževanja policistov, pri katerem pridobijo najmanj znanja doslej. To dokaj odkrito priznavajo tudi pri policiji, kjer so na vprašanje, zakaj zaposlujejo nove nadzornike meje, odgovorili: »Kandidati za policiste za nadzor državne meje se zaposlujejo kot nadomestne zaposlitve policistov, ki jim je v zadnjem obdobju prenehalo delovno razmerje, in zato, da se čim bolj popolnijo nezasedena delovna mesta, na katerih se izvaja nadzor schengenske meje.« Ni pa ta način izobraževanja policistov iznajdba policije, pač pa že dolgo usmeritev vlade oziroma ministrstva za notranje zadeve, določena v Resoluciji o dolgoročnem razvojnem programu policije do leta 2025.
Pri zaposlovanju nadzornikov državne meje torej sploh ne gre za zaposlovanje nadzornikov meje, pač pa za zaposlovanje policistov po najkrajšem, najhitrejšem in najmanj kakovostnem mogočem postopku.
Tako sicer v policiji res kar najhitreje dobijo nov kader, kadar se za to pokažejo potrebe (in te se kažejo že, odkar je zaradi varčevanja v javnem sektorju zaposlovanje policistov za več let povsem zastalo), a hkrati državljani dobivamo policiste z vprašljivo izobrazbo za to posebno delo.
Zanj so pač potrebna posebna znanja. Ne gre le za uporabo policijskih pooblastil in prisilnih sredstev, pač pa predvsem za poznavanje zakonodaje, na podlagi katere policija deluje (poleg pravic tudi dolžnosti policistov), in vse preostale zakonodaje, ki določa pravice in dolžnosti državljanov in jo je policija dolžna varovati.
Do leta 2002 so se policisti za to delo štiri leta izobraževali v Tacnu, tam so kandidati za policiste bivali, se družili in se izobraževali ter nazadnje končali Srednjo policijsko šolo. Odtlej pa velja, da lahko policist postane vsak, ki ima končano kako poklicno ali drugo srednjo šolo in opravi polletni oziroma enoinpolletni tečaj. Na prvi pogled se zdi, kot da bi policisti v poklic vstopali celo bolj izobraženi kot prej, saj morajo končati srednjo šolo in potem opraviti še prekvalifikacijo v policista. A dejstvo je, da med izobraževanjem pridobijo precej manj posebnih znanj iz policijskega dela. Tako bi bilo celo, če bi izobraževanje potekalo, kakor je bilo zamišljeno pred 15 leti – da bi policisti morali opraviti leto in pol izobraževanja, preden bi lahko stopili na ulice. A celo ta sistem se je poenostavil na omenjeni šestmesečni tečaj in dodatno leto izobraževanja »ob delu« za vstop med čisto prave policiste. Že to, da država na ulice pošilja premalo izobražene nadzornike meje, je težava, še večja težava pa je, ker potem ti nadzorniki meje na hitro postanejo čisto pravi policisti, z vsemi pravicami in dolžnostmi.
Prav v pomanjkljivem izobraževanju policistov gre iskati enega od glavnih razlogov za nekatere ekscese, ki jih doživljamo zadnja leta in se v policiji ne bi smeli dogajati. Recimo zarotniška akcija skupine policistov proti ministru za javno upravo Borisu Koprivnikarju za potrebe sindikalnega boja. Ali pa združevanje policistov pod simbolom stripovskega antijunaka in morilca zunaj zakona Punisherja, da bi počastili spomin na ubitega tovariša.
Iz omenjenih, za policijo neprimernih zgodb se niti sedanja vlada očitno ni nič naučila. Usmeritev ostaja enaka, zaposlovanje nadzornikov državne meje, ki potem prestopijo med prave policiste, pa edini način za vstop novega kadra v policijo.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.
Pisma bralcev
Vesna Mitrić, Služba za odnose z javnostmi, Ministrstvo za notranje zadeve
Čisto pravi policisti
V tedniku Mladina in na spletni strani www.mladina.si ste 28. julija 2017 objavili prispevek z naslovom Čisto pravi policisti, v katerem izpostavljate predvsem pomanjkljivo izobraževanje policistov. Zaradi objektivne obveščenosti javnosti vam skladno z 42. členom Zakona o medijih pošiljamo odgovor Ministrstva za notranje zadeve. Več