Svet sodobnih lovcev

Prostorska postavitev del Mita Gegiča, ki s svojim dvoumnim in deloma nadrealističnim izrazom izpostavljajo zapleten odnos človeka in narave, kot se kaže skozi prizmo kulture lova.

V Galeriji Kresija Ljubljana bodo danes, 31. julija ob 21.00 odprli razstavo del Mita Gegiča z naslovom Spomni se me kot del dneva. Umetnik, ki se je uveljavil z upodabljanjem lovcev in njihovih trofej, se tokrat lovske tematike loteva s pomočjo objektov in videa. Prostorska postavitev obsega serijo del, ki s svojim dvoumnim in deloma nadrealističnim izrazom izpostavljajo zapleten odnos človeka in narave, kot se kaže skozi prizmo kulture lova.

Mito Gegič je bil od otroštva obkrožen z lovci, lovskim načinom življenja, lovskimi aktivnostmi, saj so bili lovci njegov ded in tudi številni sorodniki. Čeprav je v družini podrobno spoznal lovsko dejavnost, se je odločil, da se z njo ne bo ukvarjal in da ne bo nadaljeval družinske tradicije. Družinsko lovsko tradicijo sicer spoštuje, vendar je do nepotrebnega ubijanja divjih živali kritičen. Postal je slikar, lovstvo pa je postalo pomembna tema njegovega umetniškega ustvarjanja. V svojem delu raziskuje in se poglablja v tematiko in različne vidike lovstva ter išče vzporednice tudi na drugih področjih človekovega delovanja in v družbi na splošno. 

"Umetnikova najnovejša dela temeljijo na naboru predmetov, ki jih tako ali drugače povezujemo z lovom. Slikarsko platno je nadomestilo zanimanje za specifično materialno kulturo: igrive metamorfoze, ki vzbujajo presenečenja, predvsem pa vešča poigravanja s konteksti oziroma s funkcionalnostjo proizvajajo pomenljive alegorične učinke, ki jim seveda ne manjka ironičnih poudarkov. Z zasedbo prostora, ki postane nezanemarljiv element razstavnega doživetja, se umetnikove težnje usmerjajo k njegovi preobrazbi ter interaktivni manipulaciji gledalčeve izkušnje v njem. Gegičevo tematiziranje lova in lovske kulture se osredotoča predvsem na nekakšen angst: razstava izpostavlja temeljno, vseprežemajoče nelagodje, ki ga vzbuja človekov dvoumni odnos do narave – in kot se nazorno razodeva prav skozi fenomen lova. Poetični naslov razstave stoji v opreki s tistim, kar ta pripoveduje: ob videnem se je težko upreti občutku, da se za blagozvočnim poimenovanjem skrivajo predvsem smrt in uničenje, strah in tesnoba. Mehanski zvoki, ki jih s svojo bližino sproža gledalec, le še krepijo tovrstno izkušnjo. Zdi se, da se lovske parafernalije levijo v absurdne označevalce nadvlade, ki se obrača proti tistemu, ki jo izvaja. Proti človeku torej, z njegovim rastočim nelagodjem in tesnobo vred. Avtor je to dosegel tako, da je v vsako izmed treh razstavljenih del vpisal svojevrstno razpoko, semantični lom, ki iz nevidne točke uperja prst v odsotnost ... ali kot pravi avtor, "v igro med prostorom in časom, prehodom in vdorom, med prej in zdaj," je ob razstavi zapisal Matjaž Brulc.

Lovsko kulturo dojemamo bodisi kot dobronamerno varovanje okolja ali kot kruto plenjenje; ob tem se poraja svojevrstna napetost med racionalnim in prvinskim – iz tega konflikta črpa tudi Mito Gegič. Umetnik, ki se je uveljavil s tehnično nekonvencionalnim slikanjem sveta sodobnih lovcev, z zadnjimi projekti vse bolj posega po drugih medijih: kompleksen odnos človeka in narave, kot se kaže skozi prizmo kulture lova, Gegič na tokratni razstavi uprizarja s pomočjo objektov oziroma instalacij, pa tudi z videom in zvokom.

Mito Gegič se je leta 2002 vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, smer slikarstvo; njegov mentor je postal prof. Emerik Bernard. Leta 2006 je prek programa za izmenjavo študentov CEEPUS obiskoval Akademijo likovnih umjetnosti v Zagrebu, oddelek za nove medije. Leta 2008 je diplomiral pri prof. Hermanu Gvardjančiču, trenutno pa se izpopolnjuje na slikarski specialki ALUO pod mentorstvom prof. Zmaga Lenárdiča. Od leta 2005 predstavlja svoja dela na skupinskih in samostojnih razstavah doma in po svetu. Leta 2005 je prejel nagrado ALUO za posebne umetniške dosežke na področju slikarstva, nato veliko nagrado na mednarodnem Ex temporu (Ptuj, 2013) in beneško nagrado Arte Laguna Prize, Arsenale, 2014, leta 2016 pa priznanje Riharda Jakopiča. Je avtor več kot deset samostojnih in številnih skupinskih razstav doma in v tujini (VB, Nemčija, Grčija, Turčija, Italija, Romunija, Indija). Ukvarja se tudi z animiranim filmom, videom ter likovno teorijo, udeležuje se likovnih kolonij, občasno oblikuje scenografijo za gledališke predstave. Živi in dela v Škofji Loki in na Ptuju.