Škuc, JAK in homofobija

Javna agencija za knjigo ponavlja diskriminatorne stare napake

Soočanje s homofobijo na Javni agenciji za knjigo (JAK) za društvo Škuc ni nič novega. Pred komaj letom dni je agencija sicer podprla društveni literarno-glasbeni festival Živa književnost, ne pa tudi sklopa, v katerem bi se prebirala literatura z LGBT+ vsebinami.  Letos je JAK svojo nedavno napako ponovila - na javnem razpisu za sofinanciranje projektov poklicnega usposabljanja na področju knjige je društvu namenila slabšo oceno in za več kot polovico znižana sredstva kot v lanskem letu. Medtem ko lahko vzroke za nižji znesek iščemo v zmanjševanju komisijskih sredstev, pa to ni bil razlog za pritožbo Škuca na odločbo. Pritožili so se na »zlasti homofobne ter skrajno ponižujoče argumente,« pojasnjuje društvo.

Lansko leto je JAK svojo odločbo glede podpore festivala Živa književnost utemeljil z besedami, da je LGBT+ literatura preveč ekskluzivno zaprta v krog LGBT+ populacije. Med drugim so v argumentaciji zapisali, da »na branjih nastopajo vidna imena domače in tuje LGBT-literature, ni pa dialoga z drugače usmerjenimi ustvarjalci.« Ob teh skrajno spornih argumentih se je Škuc vprašal, ali jim ne pripada pravica do javnega financiranja, tudi če bi bili zares zaprti v lasten krog populacije? In zakaj bi LGBT+ literatura sploh potrebovala heteroseksualne predstavnike? Na svoja vprašanja so hitro dobili pravni odgovor, ki ga je napisal dr. Andraž Teršek: vsebina zavrnilne odločitve JAK je primer očitne in resne diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti. 

Ne gre le za zmanjševanje sredstev ali droben projekt, ki ni bil uvrščen v sofinanciranje. Gre za vprašanja odnosa pomembne institucije, kot je Javna agencija za knjigo, do LGBT+ skupnosti.

Očitki društvu so letos ob razpisu za podporo projektom poklicnega usposabljanja podobni. Dejavnosti Škuca na tem področju so menda preveč usmerjene v krog LGBT+ populacije in manj komunicirajo s sorodnimi programi v slovenskem knjigotrškem prostoru. Promocija projekta naj bi potekala izključno znotraj LGBT+ skupnosti in bila tudi namenjena le specifični ciljni skupini. Lani, ob enakem razpisu za leto 2016, strokovne komisije to ni zmotilo. 

Pritožbo, ki jo je Škuc podal na letošnjo odločbo, je Ministrstvo za kulturo zavrglo ter s tem pritrdilo diskriminatorni obravnavi, so sporočili iz društva. O svoji naslednji potezi še razmišljajo. Gre namreč predvsem za to, da znova in znova opozarjajo na diskriminatoren in omalovažujoč do LGBT+ literature. »Mi zmagujemo tako ali tako, s svojo literaturo in bralstvom, doma in še bolj v tujini.«

V javnem odzivu na diskriminatorno lansko odločbo javne agencije o sofinanciranju so Škucovi podpisniki jasno opozorili, da gre za vprašanje, ki »presega zaprti krog struktur JAKa«. In enako velja tudi letos. Ne gre le za zmanjševanje sredstev ali droben projekt, ki ni bil uvrščen v sofinanciranje. Gre za vprašanja odnosa pomembne institucije, kot je Javna agencija za knjigo, do LGBT+ skupnosti. 

»Manjšinska zavest in samopodoba se oblikujeta na način izgradnje identifikacije in samoidentifikacije prevsem preko kulture, umetnosti, zgodovine – zato je ključno, da imajo manjšine možnost identifikacije z lastno kulturo in umetnostjo – prav zato so taki projekti nujni.«

Preberite si še: 

Mrtva književnost. Diskriminacija in homofobija Javne agencije za knjigo? Piše Izak Košir. 

Po seksizmu še homofobija. Pravno mnenje: JAK ravnal diskriminatorno. Piše Izak Košir.