Več držav resno razmišlja o uvedbi lastne virtualne valute

Estonija, ki stavi na digitalizacijo, ni prva država, ki razmišlja o uvedbi digitalne valute, Kitajci svojo že testirajo, tudi Rusi preverjajo možnosti za uvedbo svoje

Estonija, ki ima od leta 2011 evro, razmišlja, da bi uvedla lastno virtualno valuto estcoin. Njena prednost pred drugimi državami, ki prav tako razmišljajo o uvedbi svoje digitalne valute, je, da ima v javnem sektorju že vzpostavljeno digitalno infrastrukturo. Z digitalno valuto bi omogočila ljudem po vsem svetu, da bi lahko neposredno investirali v njeno digitalno gospodarstvo prihodnosti.

V zadnjih dveh letih in pol namreč tujim podjetnikom ponuja tako imenovano e-državljanstvo. Z digitalno osebno izkaznico, ki jo tako pridobijo, lahko brez težav registrirajo podjetje, dobijo dostop do bančnih storitev in orodij za digitalno podpisovanje dokumentov. Estonsko e-državljanstvo je že sprejelo 22 tisoč ljudi z vsega sveta.

V zadnjih dveh letih in pol namreč tujim podjetnikom ponuja tako imenovano e-državljanstvo. Z digitalno osebno izkaznico, ki jo tako pridobijo, lahko brez težav registrirajo podjetje, dobijo dostop do bančnih storitev in orodij za digitalno podpisovanje dokumentov.

Nobeni državi še ni uspelo razviti tehnologije in pravnega okvira, ki bi ji omogočil uvesti in varno upravljati tržno kripto premoženje na globalni ravni, je na svojem blogu napisal Kaspar Korjus, izvršni direktor programa e-državljanstvo.

Estonci po njegovih besedah razmišljajo o uvedbi estcoina prek primarne izdaje valute (Initial coin offering – ICO), ki je zdaj popularni način zbiranja kapitala. Na tak način investitorji namesto delnic dobijo virtualne kovance ali žetone. Denar, ki bi ga zbrali z izdajo estocionov, bi lahko upravljali prek javno-zasebnega partnerstva in tako zagotovili del sredstev za razvoj Estonije kot nove digitalne države. Porabili bi jih za naložbe v nove tehnologije in inovacije v javnem sektorju vse od pametnih pogodb do umetne inteligence. Estonija lahko postane model, kako bo mogoče družbam prihodnosti v digitalni dobi zagotavljati storitve, pravi Kaspar Korjus.

Del virtualnega denarja bi lahko uporabili tudi za vzpostavitev sklada tveganega kapitala, s katerim bi podpirali estonska podjetja in podjetja, ki jih ustanavljajo e-državljani Estonije.

Nekoliko pred Estonijo je s svojimi načrti za uvedbo digitalne valute Kitajska. Njena centralna banka že testira svojo digitalno valuto s transakcijami s komercialnimi bankami v državi. Čeprav še ni znano, kdaj naj bi Kitajci uvedli svojo virtualno valuto, je testiranje pomemben korak, saj tako resno preverjajo tehnološke, logistične in ekonomske pogoje. Uvedba digitalne valute lahko pomembno vpliva na kitajsko gospodarstvo in na globalni finančni sistem.

Digitalna valuta, za katero bi jamčila centralna banka in bi imela enak pravni status kot bankovci, bi znižala stroške finančnih transakcij in bi omogočila dostop do finančnih storitev milijonom Kitajcev, ki še vedno nimajo dostopa do klasičnih bank. Upravljanje z digitalno valuto bi bilo cenejše, manj bi bilo možnosti za goljufije in ponarejanje.

Upravljanje z digitalno valuto bi bilo cenejše, manj bi bilo možnosti za goljufije in ponarejanje.

Yao Qian, namestnik direktorja oddelka za tehnologijo v kitajski centralni banki, je pred nedavnim napisal, da bi digitalno valuto lahko vključili v obstoječi bančni sistem. Medtem ko druge države načrtujejo infrastrukturo po modelu bitcoina, kitajska centralna banka za transakcije ne namerava uporabiti podatkovnih blokov (blockchain), ker bi ti bili nepremostljiva ovira pri tako velikem številu transakcij, kot jih ima kitajska nacionalna valuta renminbi. Za periodično preverjanje, kaj ima kdo v lasti, nameravajo Kitajci v omejenem obsegu uporabiti tehnologijo razpršene evidence (Distributed Ledger).

Da je zdaj pravi čas za razvoj in izdajo lastne digitalne valute, ocenjuje tudi ruska centralna banka. Namestnica guvernerja Olga Skorobogatova pravi, da se bo vsaka država odločila, kdaj bo uvedla svojo. Rusija bo po izvedbi pilotnih projektov vedela, kateri sistem bi lahko uporabila za svojo nacionalno kriptovaluto. Ruska centralna banka bi rada pri tem sodelovala z Evropsko unijo. »Skupaj bi radi testirali podatkovne bloke za sodelovanje z državami EU pri projektih, ki jih bomo začeli letos,« je dejala Skorobogatova.

Will Knight na portalu MIT Technology Review razlaga, da je treba ob vsem navdušenju nad digitalnimi valutami priznati, da se bitcoin z rastjo sooča s tehničnimi težavami, skupnost njegovih ustanoviteljev pa se je sporekla glede njegove prihodnosti. V zadnjih letih se je njegova vrednost zelo spreminjala, nastalo je veliko novih virtualnih valut, v teku so raziskave, kako tehnologijo podatkovnih blokov uporabiti za sledenje vrsti različnih zadev.

Bitcoin se bo »zaradi svoje moteče narave soočil s političnim pritiskom in agresivnim lobiranjem velikih bank«.

Simon Johnson, profesor podjetništva na uglednem Massachusetts Institute of Technology (MIT), pravi, da bitcoin lahko doživi udarec, ko se bodo vlade in uveljavljene finančne institucije borile za ohranitev svoje prevlade. Bitcoin se bo »zaradi svoje moteče narave soočil s političnim pritiskom in agresivnim lobiranjem velikih bank«.

Možnosti za uvedbo digitalne valute preučujejo tudi centralne banke Singapurja, Švedske in Velike Britanije. Po japonski se je pred dnevi Avstralija v okviru ukrepov za preprečevanje pranja denarja odločila regulirati virtualne valute.