Ministrovo navdušenje nad kriptovalutami

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar velja za prijatelja kriptovalut, udeleževal se je tudi konferenc, ki jih je o tej temi pripravljala vlada. V t. i. blockchainu, verigi zaporednih podatkovnih blokov, ki naj bi podatke shranjevali varno in decentralizirano, vidi tehnologijo prihodnosti.

To tehnologijo najdemo tudi v bitcoinu, prvi kriptovaluti na svetu, katere vrednost se je letos dvignila v višave, s čimer je marsikomu prinesla velike dobičke. A glede bitcoina so mnenja upravičeno nasprotujoča si. Nekateri menijo, da je to največja finančno-tehnološka revolucija, drugi, da gre za globalno piramidno shemo, pravzaprav veliko finančno goljufijo.

Minister Koprivnikar je zatrdil, da sam nima v lasti nobene kriptovalute, nam je pa zaupal svoje mnenje o njih. »V prvi vrsti se zavzemam za razumevanje in postopno uvajanje tehnologij, ki temeljijo na t. i. tehnologijah blockchain (tehnologijah veriženja podatkovnih blokov). Kriptovalute so v tem kontekstu le eden od načinov uporabe tehnologije blockchain. In prav te tehnologije bodo, po mojem trdnem prepričanju, postopno postajale vse pomembnejše, saj logično podpirajo distribuirani sistem globalnega gospodarstva (sodelovalno gospodarstvo, platforme, mednarodno spletno trgovanje),« razmišlja in dodaja, da sam tehnologijo blockchain razume kot edino uporabno tehnologijo, s katero lahko jasno zapišemo pravila transakcij in zagotovimo popolno transparentnost.

Hkrati bi morali, tako Koprivnikar, omogočiti, da se trgovanje, obdavčitve, plačevanje prispevkov in številni drugi podporni sistemi prilagodijo že delujočim internetnim procesom. Glavno težavo vidi v tem, da s centralno upravljanimi mehanizmi urejamo procese, ki delujejo globalno in ne poznajo meja.

Na začetku so številni v kriptovalute, ki so pravzaprav s programerskimi formulami iz niča ustvarjen elektronski denar, polagali upe, da bodo sesule kapitalizem, a kasneje se je izkazalo, da so namesto tega sprožile stampedo za virtualnim bogastvom. Ravno ta negotovost kriptovalut, ki se giblje med tem, ali gre za največje odkritje v dosedanji zgodovini ekonomije ali zgolj za utvaro, pa je razlog, zakaj se države načeloma od tega distancirajo, saj vse več kazalcev kaže, da gre za mačka v žaklju. Samo dejstvo, da je nekaj posledica tehnološke inovacije, samo po sebi še ne pomeni, da prinaša odrešitev.

Ali kot je v Mladini zapisal Vasja Jager: bitcoin je bil kot resna naložbena priložnost za povprečnega smrtnika izčrpan že približno po štirih letih obstoja. Danes obstaja osem let. V tem času se je sprevrgel v svojevrstno piramidno igro, s tehnologijo podatkovnih verig blockchain pa z njim že pridno služijo velike banke in finančne korporacije. Pasti neomajne vere v tehnološki razvoj je minister Koprivnikar spregledal …