Intervju / Luka Lisjak Gabrijelčič, poznavalec razmer v Španiji in Kataloniji

Z dr. Lisjakom Gabrijelčičem, zgodovinarjem, urednikom revije goriških študentov humanističnih ved Razpotja in izvrstnim poznavalcem razmer v Španiji in Kataloniji, smo se pogovarjali o zgodovinskih vzrokih sedanjih napetosti med Španijo in Katalonijo, o različnih oblikah katalonskega in španskega nacionalizma, o nastanku in zagatah današnjega »asimetričnega« ustroja Španije in kaj katalonska »ruptura«, enostranski prelom z Madridom, pomeni za druge evropske separatistične regije. Pa tudi o ravnanju EU v »iskanju« miroljubnih in demokratičnih rešitev.

Čeprav so v tednih pred nedeljskim referendumom o samostojnosti, na katerem so si Katalonci in Katalonke z 90 odstotki glasov podpore utrli (sicer še trnovo) pot v neodvisnost, tamkajšnji mediji poročali o represiji centralnih oblasti nad organizatorji in podporniki referenduma, pa so prizori nasilja na dan glasovanja šokirali celotno Evropo. Pojasnite nam, kako razumeti odločitev Madrida, da celo z nasiljem nad sodržavljani prepreči izvedbo referenduma. Zdi se namreč, da so se Katalonci pustili pretepati policistom, a vendar v njih ni zares gorečega sovraštva do Madrida, v Španiji pa ne skrivajo svoje katalonofobije.

V Kataloniji, zelo heterogeni in razčlenjeni družbi, kjer je 70 odstotkov državljanov potomcev starih staršev, ki so se preselili v Katalonijo iz držav zunaj Evropske unije, zlasti iz Magreba, ni mogoče pričakovati sovraštva na etnični podlagi. Njihov nacionalizem ne temelji na sovraštvu do Madrida, temveč na premisleku o boljši obliki ureditve države, in če bodo centralne oblasti še naprej zavračale pogovore o njej, tudi na zahtevi o odcepitvi. Tudi Španije ne smemo demonizirati, treba pa je opozoriti, da je katalonofobija, čeprav včasih očem prikrita, močno prisotna v španski družbi. Različni politični režimi v zgodovini Španije, zlasti režim generala Franca od konca tridesetih do sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja, niso bili naklonjeni Kataloniji in Kataloncem. Tudi dandanes nekateri v Španiji s črnjenjem Kataloncev pridobivajo politične točke. V zadnjih letih, ko se je zaostrilo vprašanje o samostojnosti Katalonije, izkoriščajo to temo v političnem boju. Nemogoče je spregledati karikature in kolumne v uglednih španskih časnikih, kot sta El Pais ali El Mundo, v katerih je mnogo stereotipnega zaničevanja Kataloncev in njihovega boja za neodvisno republiko.