Intervju: dr. Blaž Kovačič Mlinar

V Mladini je bil dne 29. 9. 2017 objavljen intervju z dr. Blažem Kovačičem Mlinarjem, v katerem je kazenski odvetnik podal tudi trditev o slovenskih zaporih: »Dejstvo je, da so naši zapori vedno bolj polni. Tam ni več nobenega resnega ukvarjanja z obsojenci med prestajanjem kazni. Gre zgolj še za izločitev posameznika iz družbe, ne pa za rehabilitacijo.« Zgoraj omenjena trditev je neresnična. Slovenski zapori niso vedno bolj polni. Število zaprtih je namreč že tretje leto, od leta 2014, v upadu. Podatki o gibanju števila zaprtih so dostopni na spletni strani Ministrstva za pravosodje. Izjava, da se z obsojenci med prestajanjem kazni nihče več resno ne ukvarja, pa je omalovažujoča tako za zaprte kot za zaposlene. Naše osnovno poslanstvo ni samo izvrševanje kazenskih sankcij, s ciljem zagotavljati za družbo, zaprte osebe in zaposlene varne zapore, ampak predvsem zagotavljanje resocializacije zaprtih oseb. S tem namenom se zagotavlja strokovna obravnava v številnih programih (individualnih, skupinskih, skupnostnih), katerih namen je usposabljanje zaprtih oseb za življenje po odpustu. Posebna pozornost je namenjena izobraževanju, programu razvoja delovnih kompetenc zaprtih in posebnim oblikam strokovne obravnave (npr. obravnavi odvisnih od prepovedanih substanc in alkohola, preprečevanju samomora in samopoškodb, obravnavi storilcev spolnih deliktov …). V letošnjem juniju smo po dolgih letih z novelo Kazenskega zakonika dobili tudi določbo o namenu kaznovanja, ki poudarja resocializacijski pomen zapora. Gospod odvetnik bo namesto da razširja neresnice ter ponižuje zaposlene v zaporih in zaprte, največ dobrega (če je to njegov namen) za zapore in družbo storil s tem, da se drži svojega dela in z uspešnimi obrambami svojih klientov pripomore k zmanjšanju števila zaprtih.

V nadaljevanju želimo podati še kratko pojasnilo na zapis v rubriki »8 dni/teden« z naslovom »Bavčar premeščen«, ki je bil prav tako objavljen v zadnji izdaji Mladine.

Premestitev v svobodnejši režim (polodprti ali odprti) nikakor ni možnost, ki je rezervirana »za najbolj poznane in vplivne storilce gospodarskega kriminala in korupcije«. V letošnjem letu je v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob kazen nastopilo 146 obsojencev, od tega jih je 37 prišlo na prestajanje kazni samih. Izmed teh jih je bilo iz sprejemnega oddelka v svobodnejši režim premeščenih 26, kar predstavlja 70 %. Nastop zaporne kazni s prostosti je namreč okoliščina, ki lahko pomembno vpliva na premestitev obsojenca v svobodnejši režim. Premeščeni so bili obsojeni zaradi različnih kaznivih dejanj: zoper premoženje, človekovo zdravje, življenje in telo, varnost javnega prometa, javni red in mir, zoper gospodarstvo … Ključno za presojo o premestitvi v svobodnejši režim je, ali obstaja utemeljeno pričakovanje, da obsojenec takega režima ne bo zlorabil. Vsak primer premestitve med režimi presojamo individualno, ob upoštevanju vseh utemeljenih razlogov. V slovenskih zaporih preko 30 % vseh obsojencev zaporno kazen prestaja na polodprtem ali odprtem oddelku. Prizadevamo si za čim več namestitev obsojencev v tovrstne režime, nenazadnje so ti za državo tudi cenejši od strogo varovanih zaprtih delov zapora.

S spoštovanjem.