Intervju / Adam Casals, predstavnik katalonske vlade

Že nekaj ur pred plenarno sejo katalonskega parlamenta, na kateri naj bi predsednik Carles Puigdemont, v skladu z referendumsko odločitvijo katalonskega ljudstva v začetku oktobra, razglasil neodvisnost španske regije, se je pred poslopjem v Barceloni zbralo več tisoč Kataloncev in Katalonk, starih in mladih, ki so s svojimi telesi varovali parlament. Ozračje je bilo naelektreno, saj je v tej španski regiji, ki si prizadeva za osamosvojitev, še vedno več kot 10 tisoč pripadnikov španskih vojaških in policijskih enot; tistih, ki so v začetku oktobra z nasiljem preprečevali Kataloncem pravico do odločanja o samostojnosti Katalonije na referendumu. Grozili so z zasedbo poslopja parlamenta.

Puigdemont je ob napovedani uri prišel v parlament sproščen in samozavesten, vendar so sejo, napovedano za ob 18. uri, preložili. Uro kasneje je v govoru pred poslanci predstavil rezultate referenduma, obsodil nasilje španske policije nad volivci in zavračanje španskih oblasti, da bi se vzpostavil dialog o statusu Katalonije, ter pozval mednarodno skupnost, zlasti Evropsko unijo, k posredovanju v sporu.

Govor bi lahko bil zgodovinski. Vendar ni bil. Ko je razglasil samostojnost Katalonije v obliki republike, je med poslanci završalo, vendar le za kratek čas, saj je predsednik že v naslednjih besedah napovedal, da bo Katalonija za nekaj tednov suspendirala samostojnost, da bi dala zadnjo priložnost dialogu s španskimi oblastmi. Špancem je v njihovem jeziku sporočil: »Nismo zločinci, norci, pučisti. Smo normalni ljudje, ki bi radi glasovali.« Španska vlada je takoj po predsednikovem govoru izjavila, da je zanjo tudi »implicitna« izjava o neodvisnosti Katalonije »nesprejemljiva«, glede pozivov k dialogu med Barcelono in Madridom s pomočjo mediatorja iz mednarodne skupnosti pa zamahnila z roko. Španski premier je v sredinem govoru od Puigdemonta zahteval jasno pojasnilo, ali je razglasil neodvisnost Katalonije ali ne, da bi »lahko španska vlada sprejela nadaljnje ukrepe«.

Predsednik Katalonije je v torek razglasil samostojnost Katalonije, hkrati pa je neodvisnost za nekaj tednov suspendiral. Sledil je slovenskemu zgledu, ki je ob osamosvajanju prav tako de facto razglasila samostojnost in jo hkrati zamrznila, da bi omogočila pogajanja z zveznimi oblasti. Kaj se lahko spremeni v nekaj tednih?

Drži. Veliko komentatorjev v Kataloniji je v takšnem ravnanju našega predsednika uvidela zgledovanje po slovenski poti osamosvajanja. Sicer naš predsednik slovensko osamosvojitev navaja za zgled in navdih. Morali smo razglasiti samostojnost Katalonije, saj nas k temu obvezujejo izidi referenduma, hkrati pa smo z zamrznitvijo samostojnosti našim španskim prijateljem še zadnjič ponudili priložnost za pogovor in dialog. Želimo si neformalnega dialoga, ki bi ga v mednarodnem prostoru gostil mediator iz mednarodne skupnosti. Morate razumeti, da so razmere v Barceloni zelo napete. Ogrožena je fizična varnost našega predsednika. Iz španske Ljudske stranke so mu pred dvema dnevoma grozili s smrtno kaznijo. Vlada Mariana Rajoya je skrajno nasilna. V takšnih razmerah si želimo dialoga. Počaščeni smo, da imamo tako pogumnega predsednika.