Bernard Nežmah

20. 10. 2017  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Knjiga

Vladimir Iljič Lenin: Država in revolucija in drugi spisi iz leta 1917

Studia humanitatis, Ljubljana 2017, prevod: Lev Centrih, 24 €

Stoletnica revolucije – odličen timing prevoda.

Po Stalinovi smrti in obračunu s stalinizmom se je po vzhodu Evrope, tudi po Jugoslaviji, razširil pogled, da je Lenin začrtal svetlo pot komunizma, ki pa jo je diskreditiral njegov samozvani naslednik. Kakšen je bil torej izvorni Leninov plan?

Vladimir Iljič je za izhodišče vzel marksistično teorijo Karla Marxa in Friedricha Engelsa, ki jo je razvijal na izkušnjah pariške komune. V izhodišču je razredni boj: na eni strani izkoriščevalci v podobi kapitalistov, na drugi zatirani razred proletarcev in kmetov. Ideal pa družba, v kateri bo izkoreninjeno izkoriščanje. In kako iz enega stanja v drugo? Z nasilno revolucijo, uničenjem aparata državne oblasti in razlastninjenjem kapitalistov. Oboroženo ljudstvo bo pod vodstvom ljudskih komisarjev odpravilo zasebno lastnino nad tovarnami, bankami in zemljišči. Enkraten akt, ki bo postavil nova pravila družbene ureditve? Ne, Lenin načrtuje diktaturo proletariata, ki bo vpeljala demokracijo za izkoriščane in izključila izkoriščevalce ljudstva iz demokracije. Ker je prvih bistveno več kot drugih, bo tudi novi režim primerjalno bolj demokratičen, saj bo iz demokracije izključena le manjšina.

In sedaj osnovno vprašanje: kako bo videti ta izključitev? Ko bo odpor kapitalistov dokončno zlomljen, šele takrat nastopita svoboda in demokracija brez izjem. V knjigi ne pojasni, kako bo potekalo lomljenje – cenzura, zaplemba tudi osebnega premoženja, zapori, eksekucije, gulagi, množični gladomor … Povsem jasno pa začrta pot revolucije: »Zatiranje manjšine izkoriščevalcev je sorazmerno lažja, preprosta in naravna stvar, ki bo zahtevala veliko manj krvi kakor zatiranje uporov sužnjev, tlačanov, mezdnih delavcev in bo torej za človeštvo veliko cenejša.« A »cenejši« ruski komunizem je z milijoni žrtev mnogokrat presegel dobo carizma.

In Stalin je bil le zvesti Leninov učenec.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.