Izak Košir

20. 10. 2017  |  Mladina 42  |  Politika

Kako so risali Mladinin grafit v Kataloniji

Ilustracija Tomaža Lavriča, ki ponazarja nasilje španske policije, krasi zid v mestu Olot

Ustvarjanje stenske poslikave po predlogi Mladinine naslovnice

Ustvarjanje stenske poslikave po predlogi Mladinine naslovnice
© La Greda

Ilustracija Tomaža Lavriča o nasilju španske policije z naslovnice Mladine št. 40 zdaj krasi tudi zid v Kataloniji. Kopijo slike, ki ponazarja protest proti državnemu nasilju nad državljani, so zakrivili člani La Grede, fotografije grafita pa nato objavili na Twitterju, kjer smo zanje izvedeli tudi Mladinini novinarji.

La Greda je desetletje stara kulturniško-aktivistična organizacija, ki prireja različne dogodke, koncerte in drugo, poleg tega pa se njeni člani ukvarjajo s političnimi temami in bojem proti diskriminaciji, rasizmu, ksenofobiji, se udejstvujejo pri pomoči beguncem in zavzemajo za okoljevarstvo. »Zaradi našega dela in zavzemanja enostavno nismo mogli ostati tiho po tistem, kar se je 1. oktobra (nasilje španske policije, op. p.) zgodilo v Kataloniji, zato smo se odločili nestrinjanje in ogorčenje izraziti v obliki grafita,« nam je povedal član La Grede Joseph Arnaiz Noguera in pojasnil, da so Mladinino naslovnico oziroma ilustracijo Tomaža Lavriča o policijskem nasilju v Kataloniji opazili na Twitterju, kjer jo je delilo več kot 5000 uporabnikov, med njimi večina katalonskih.

»Ker je bilo policijsko nasilje v Kataloniji takrat osrednja novica v medijih po svetu, smo imeli okoli 10. oktobra sestanek o tem, katera slika bi najbolje ponazorila to grozoto. Med predlogi je bila tudi Mladinina ilustracija, a vedeli smo, da bi jo bilo replicirati velik izziv. A slika je bila preveč močna ...« poudarja Noguera. Za lokacijo so izbrali vidno mesto v katalonskem kraju Olot (zid v središču mesta, mimo katerega se vsak dan sprehodi na stotine ljudi), da Katalonci nikoli ne bi pozabili, kaj se jim je zgodilo.

Končni izdelek in njeni avtorji: Josep, Carla, Sílvia, Toni, Miquel in Itziar (ki fotografira)

Končni izdelek in njeni avtorji: Josep, Carla, Sílvia, Toni, Miquel in Itziar (ki fotografira)
© La Greda

Poleg Lavričevega duplikata policistov, ki se znašajo nad udeleženci referenduma, je na zid odtisnjen tudi napis: »1. oktober. Za dostojanstvo. Nikoli ne pozabite. Nikoli ne odpustite.« Z grafitom niso imele težav niti mestne oblasti, saj so jim dovoljenje za poslikavo zidu odobrile v rekordno hitrem času. Člani La Grede so bili sporočilni tudi pri barvah, ki so jih uporabili, saj so želeli poudariti simboliko – rdeča nad policisti prikazuje nasilje in kri, španska zastava na rokavih policistov pa pripadnost agresorjev. V La Gredi poudarjajo, da katalonska policija ni napadla nikogar, in dodajajo, da krivdo nosita izključno španska vojaška in državna policija, ki sta v Katalonijo prispeli z drugih koncev Španije, da bi ustavili referendumsko glasovanje ter prestrašili in napadli ljudi.

Edina težava, ki se je pripetila, ko je bil grafit že naslikan, je bila ta, da je nekdo kasneje špansko zastavo, ki so jo imeli policisti na rokavu, prebarval oziroma prekril.

Edina težava, ki se je pripetila, ko je bil grafit že naslikan, je bila ta, da je nekdo kasneje špansko zastavo, ki so jo imeli policisti na rokavu, prebarval oziroma prekril. Noguera meni, da je to storil nekdo, ki ga je bilo sram dejanj španske policije.

»Zelo cenimo slovensko podporo glede katalonske pravice do samoodločbe. Solidarnost je pomembna in tudi mi čutimo enako do Ircev in drugih evropskih držav, ki so se znašle v podobni situaciji. Poznamo zgodovino Slovenije in Jugoslavije, o kateri smo sicer več izvedeli iz medijev kot v šolah. V devetdesetih je bilo ob vojni na Balkanu v Kataloniji močno gibanje solidarnosti za vpletene države, ki so se želele odcepiti. Še posebej smo podpirali državljane Bosne in Hercegovine, saj se je tamkajšnje klanje dogajalo pred očmi vse Evrope,« pojasnjuje Joseph Arnaiz Noguera, ki je prepričan, da je Slovenija zgleden primer, kako osamosvojitev speljati na demokratičen in uspešen način.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.