Vagina dentata

Vlado Miheljak vodi že kar nekaj časa v Mladini polemiko s Samom Rugljem, sinom znanega psihiatra Janeza Ruglja.

V zadnjem prispevku pa se loti tudi obračunavanja s pokojnim dr. Janezom Rugljem na neverjetno osebni ravni, da se mora človek nehote vprašati za (prikrite) vzroke takega početja. Miheljakovo obračunavanje ni ne smiselno, ne izobraženega moža, kakršen je Miheljak, vredno. Nazadnje udari še po socialno-andragoški metodi, ki jo je psihiater dr. Janez Rugelj oblikoval vse svoje življenje. O metodi razpravlja tako brezglavo žolčno, bolestno in prazno, da nehote razgali samega sebe. Ne le, da v nekaj stavkih pokaže, da ne razume človeške narave v njenem bistvu, v neobvladljivem gnevu razodene tudi svojo lastno notranjost. Ta je domala enaka čutenju stotnijam Slovencev, ki so – in očitno še vedno – črtijo dr. Ruglja in vsakega drugega, ki svoje življenje posveti delu z alkoholiki in drugimi odvisniki. Vzroke za to pozna vsak sam.

Eno pa je razvidno iz Miheljakovega pisanja, kako grozovito je sovražiti. A še tako gorak gnev in pritlehnost obračunavanja ne morejo odvzeti vrednosti življenjskemu delu dr. Janeza Ruglja. Da, gotovo, mnogo napak je storil. Ampak te delamo vsi, tudi Vlado Miheljak! Zelo redki pa so tisti, ki bi bili pripravljeni pomagati ljudem v stiski, kaj šele rešiti njihovo bedno, zavoženo življenje. In dr. Rugelj je s svojo gladovno stavko, desetletji trdega študija in požrtvovalnega dela z »odpisanimi« storil prav to. Navkljub nasprotovanju mnogih, tudi za to poklicanih in dobro plačanih državnih služb. Nespoštljiv zapis Vlada Miheljaka dokazuje, da se mu niti sanja ne, kako velik človek je bil dr. Janez Rugelj. In še več, očitno ne ve, da je bila Rugljeva socialno-andragoška metoda leta 1994 verifi cirana tudi s strani WHO (svetovne zdravstvene organizacije) in ocenjena kot primerna in učinkovita pri urejanju ljudi v raznih stiskah. Zato Vlado Miheljak ni poklican, da bi sodil o dr. Ruglju in njegovem delu. Sploh pa ne, dokler ga tako očitno nažira neka neznana notranja bolečina, ki je ni sposoben intelektualcu primerno obvladovati. Ne. O dr. Janezu Ruglju naj se izrekajo tisti, ki danes po njegovi zaslugi živijo človeka dostojno življenje, pa so bili zaradi alkoholizma in drugih psihiatričnih diagnoz obsojeni na človeka nevredno umiranje na smetiščih. Tudi jaz.

Dovolite mi, da Vas vprašam, gospod Miheljak, koliko ljudi v stiski ste rešili Vi in kaj v Vaši notranjosti Vas tako grozovito bolestno žene, da morate tako nedostojno, naravnost pobalinsko obračunavati z mrtvimi?