Vagina dentata

Iz zadnjega odgovora g. Miheljaka je razvidno, da živiva v različnih svetovih, med katerimi ni nobenega stika. Ker širi polemiko na področja, ki prej niso bila obravnavana, se bom v odgovoru osredotočil samo na vprašanje, ki je zanj najpomembnejše. Teoretično se sprašuje, če je lahko dober psihiater in terapevt nekdo, ki je dajal neprimerne (in tudi provokativne) izjave v intervjujih, pri čemer je ta nekdo povsem nedvoumno moj oče dr. Janez Rugelj. O tem se lahko g. Miheljak le sprašuje zato, ker dela dr. Ruglja neposredno ni poznal in o njem lahko (z izključno negativnimi predpostavkami) ugiba zgolj iz selektivno izbranih sekundarnih virov, ne pa iz nečesa, kar bi videl na lastne oči. Metodo zdravljenja dr. Ruglja na podlagi (starih) sekundarnih virov poskuša celo vrednotiti, s čimer izkazuje popolno odsotnost (znanstvene) korektnosti, ki bi jo človek pač pričakoval od univerzitetnega profesorja. V svojih odgovorih deluje (zgolj) kot kak brezumni kolumnist, ki si prizadeva doseči svoj prav in skuša za vsako ceno ponečediti vse naokoli.

O očetovi metodi zdravljenja ne bom razpravljal, ker strokovno delujem na drugačnih področjih, imam pa naslednjo osebno izkušnjo: dve desetletji zapored sem redno videval ljudi, ki so z družinami k očetu prihajali zlomljeni in dotolčeni, skoraj brez sape življenja, največkrat kot zadnji izhod v svoji stiski, saj so poprej preizkusili vse druge terapevtske možnosti, od njega pa so, eni prej, drugi kasneje, pogosto odšli kot znova vzravnani ljudje z vnovično voljo do življenja, poklica in z ozdravljenimi družinskimi odnosi. Je bil ta, ki je tem ljudem pomagal, in ustvaril cel sistem, ki je to omogočal, dober terapevt in psihiater, pa si naj odgovori g. Miheljak sam.