Politika uzakonja kaos?

Bolj ko se bližajo parlamentarne volitve, bolj se skuša politika prikupiti volivcem, tudi s potezami, ki bodo imele dolgoročne škodljive posledice.

Ena takšnih je odločitev ministrstva za okolje in prostor, da precej sprosti omejitve za samograditelje. Zdajšnji gradbeni zakon je gradnjo v lastni režiji dovoljeval malim investitorjem enostanovanjskih stavb in kmetijskih stavb do velikosti 250 kvadratnih metrov ter gasilskim in planinskim društvom za gradnjo stavb do velikosti 350 kvadratnih metrov. Za vse te se z novim gradbenim zakonom ne spreminja nič, še naprej jim bo dovoljena samogradnja.

Vendar se ministrstvo ni ustavilo le pri tem. V zadnjem hipu je v novi gradbeni zakon vključilo določilo, po katerem bodo prav vsi investitorji za lastne potrebe lahko gradili sami, tudi velike in zahtevne objekte. Tako bo na primer trgovska veriga lahko sama, brez vključitve izvajalca, zgradila trgovski center. Zadoščali bodo projekt, nadzornik in gradbeno dovoljenje. »To je povsem zgrešena odločitev, ki se bo kazala na zanesljivosti objektov in kakovosti izvedenih del, veliko zmede pa bo vnesla tudi v inšpekcijski nadzor,« je kritičen Janko Rozman, sekretar sekcije gradbincev pri Obrtno-podjetniški zbornici. »Gre za prikrito, vendar že dolgo načrtovano deregulacijo gradbenih izvajalcev, saj bodo ti po novem potrebni le še pri gradnji za trg in javnih naročilih,« dodaja.

Takšna sprostitev samograditeljstva je sporna še toliko bolj, ker novi gradbeni zakon za gradbene izvajalce postavlja višje zahteve (morali bodo imeti redno zaposlene strokovnjake, in to za polni delovni čas, predpisana je tudi višja stopnja zavarovanja odgovornosti), sočasno pa investitorjem poklanja velike popuste, saj ne bodo dolžni najemati izvajalcev, ampak bodo lahko gradili sami. Na ministrstvu odločitev za razširitev gradnje v lastni režiji branijo z utemeljitvijo, da so v zakonu predvidene varovalke, ki bodo zagotavljale varno in kakovosto gradnjo. Investitor, ki bo objekt za lastne potrebe gradil sam, bo moral prevzeti tudi vlogo izvajalca gradnje, to pomeni, da bodo zanj veljale enake obveznosti kot za registrirane gradbince, ki storitve ponujajo na trgu.

Ali torej v Obrtno-podjetniški zbornici pretiravajo? Gre res za to, da ministrstvo varuje javni interes, cehovsko združenje pa upošteva zgolj zasebne, profitne interese svojih članov – gradbincev?

Ni tako preprosto. Po novem gradbenem zakonu je predvideno, da se bodo tehnični pregledi izvajali in uporabna dovoljenja izdajala le še za zahtevne objekte in za objekte z vplivi na okolje. Za vse druge objekte tehnični pregledi in uporabna dovoljenja ne bodo več potrebni. Zadoščalo bo že t. i. dokazilo o zanesljivosti objekta, ki ga bodo morali podpisati izvajalec, nadzornik gradnje in projektant. V praksi to pomeni, da bo investitor, ki bo gradil za lastne potrebe, uporabno dovoljenje »izdal« kar sam, pa čeprav za to morda ni strokovno usposobljen. Sam bo gradil, nadzornik in projektant pa bosta v vsakem primeru odvisna od njega, saj ju bo izbral, jima naročil storitev in ju tudi plačal.

To se ne zdi prav dobro premišljena varovalka.