Intervju / Dr. Peter Praper: Od nas se pričakuje, da bomo zmagovalci, kajti če nisi zmagovalec, si luzer

Utemeljitelj psihoanalitične šole, avstrijski psiholog in nevrolog Sigmund Freud, je duševno zdravje opredelil kot zmožnost delati in ljubiti. »Ta definicija se morda zdi preveč preprosta, v resnici pa zajema bistvo,« pravi Peter Praper, specialist klinične psihologije in eden od začetnikov psihoterapije pri nas. Dr. Praper je bil 33 let profesor na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, pedagoško delo pa nadaljuje tudi po upokojitvi, saj občasno predava študentom Filozofske fakultete v Mariboru. Za seboj ima 49 let kliničnega dela, zdaj na Inštitutu za klinično psihologijo in psihoterapijo, kjer je hkrati tudi strokovni vodja izobraževanja iz razvojne analitične psihoterapije.

Dr. Praper ugotavlja, da vse več ljudi potrebuje pomoč psihoterapevtov in da se vse bolj srečujemo s hujšimi oblikami osebnostnih motenj.

Slovenci se na svetovni lestvici sreče uvrščamo šele na 62. mesto. Pred nami so celo nekatere države tretjega sveta. Živimo v privilegiranem svetu, pa smo še vedno tako zelo nesrečni. Zakaj?

To je vprašanje za milijon dolarjev. (Smeh) Eden od razlogov, da smo tako zelo nesrečni, je gotovo povezan s tem, da imamo previsoka, nerealna pričakovanja. Moram vam kar odkrito priznati, da mi gre koncept sreče na živce. Ta koncept namreč izhaja iz prepričanja, da mora človek zadovoljiti vse svoje potrebe, in ko mu bo to uspelo, bo za vse večne čase srečen. Toda v življenju ne gre za to, da si srečen, ampak za to, da si vsaj bazično zadovoljen s svojim življenjem. Zadovoljen pa si lahko, če se realiziraš.