Knjiga / Neil Jordan: Utopljeni detektiv

+ + + +

Paranormalni Divji vzhod

Irski filmar in pisatelj Neil Jordan tudi tokrat postavlja pred bralca izgubljenca, luzerja, ki je preveč plemenit, da ne bi deloval sebi v škodo. Podobno kot njegovi zbegani in rahlo melanholični junaki v knjigi Sončni zahod z morsko pošastjo ali v filmu Igra solz, kjer glavni iz severnoirske organizacije IRA od britanskega vojaka, ki ga likvidirajo, »podeduje« ljubezen do »transe«. Zdi se, da Jordan tudi v tem romanu uporabi recept proti kolcanju; to mora pač preskočiti na koga drugega in tokrat se mu kot naslednja žrtev kar sam ponuja sodelavec, s katerim ga je prevarala žena.

Zato zdaj hodita na pogovore o prihodnosti »k Dunajčanu«, kakor imenuje psihiatra. Ni pa to edina zaposlitev detektiva, ki je v eno od nekdanjih republik Sovjetske zveze v pravoslavnem pasu celine prišel z Zahoda in se mu zdi marsikaj čudno in nerazumljivo. Recimo permanentni vrvež in kolobocija na ulicah. Enkrat so to postave, zakrinkane z mavričnimi balaklavami in s kasetarji, ki vrtijo Pussy Riot in podobno, takoj nato gredo nadnje fantje v črnih kapah in bulerjih pa policija. Nekaj se dogaja, le zahodnjak, pa čeprav detektiv, nikakor ne ve, za kaj gre.

Že sam s seboj ima namreč dovolj težav, saj dobi naročilo od staršev iz bližnje vasi, naj najde izginulo hčer. Zateče se k vedeževalki, ta ga zelo natančno usmeri v mestno četrt in opiše stanje iskane, potem pa prizna, da je šarlatanka. To prizna tudi »Dunajčan«, ki ob besedni vojni, ki jo pred njim uprizarjata zakonca, razmeroma učinkovito molči. Detektiv medtem iz reke uspešno reši neuspešno samomorilsko skakalko z mostu in se z njo zaplete, vendar čelistka potem skrivnostno, kot ena od njenih umišljenih prijateljic, pomaga njegovi hčeri pri igranju instrumenta, s slišnim napredkom in v radost prejšnjih mentorjev ...

Jordan se sicer poigrava z iskanjem in reševanjem enigme, vendar ta uhaja kriminalnemu ali detektivskemu žanru. Utopljeni detektiv se bolj kot z indici in prežanjem na laži in drobce podatkov ukvarja z lastno izgubljenostjo, z utopljenostjo v svet paranormalnih in fantastičnih preobratov, ti se dogajajo pred kuliso nemirov in družbenih sprememb, ki jih glavni junak ne zmore misliti. Tranzicija nekdanje socialistične republike je samo grozeča politična kulisa, ki povečuje njegova strah in nelagodje ob stvareh, ki se mu dogajajo doma, v družinskih in partnerskih odnosih: del nekdanjega vzhodnega Imperija je dogajalni čas zato, da bi bolje razumeli vsesplošno dezorientiranost in tesnobo detektiva, ki ne razume družbenega konteksta, v katerega je pomočen.

Neil Jordan je seveda pretkan pripovedovalec, Utopljeni detektiv pa, poleg tega, da se izmika žanrskim oznakam in sili proti pustolovskemu romanopisju, ki se dogaja v astralnem pasu, naniza celo vrsto zanimivih portretov sodelavcev in ljudi, s katerimi se srečuje detektiv, ko mora prerezati družbo in najti izgubljenko. Tesnoba in nelagodje sta seveda temeljna podkletenost njegovih protagonistov in v tem je tudi tokrat trdno na sledi samemu sebi.