Še pet let

Kmetijski ministri Evropske unije so imeli v ponedeljek v Bruslju še en sestanek, na katerem je bilo predvideno glasovanje o predlogu evropske komisije, da glifosatu, najpogosteje rabljenemu herbicidu, dovoljenje za prodajo podaljšajo za pet let. V minulih mesecih je vprašanje primernosti rabe glifosata v EU postalo eno najbolj žgočih vprašanj evropske politike. Zaradi odločitev Mednarodne agencije za raziskave raka (IARC), ki ga je pred dvema letoma uvrstila na seznam verjetno rakotvornih snovi, so bile bruseljske ustanove in vlade držav članic pod pritiskom. Okoljevarstvene organizacije so zahtevale takojšnjo prepoved rabe, združenja kmetov pa so svarila pred hudimi posledicami za kmetijstvo, če bi se to zgodilo. Svoje je dodalo še to, da se niti Evropska agencija za varnost hrane niti Evropska agencija za kemikalije nista strinjali z mnenjem IARC in sta glifosat razglasili za varnega z vidika rakotvornosti.

Ponedeljkov sestanek je bil eden zadnjih poskusov doseganja kvalificirane večine držav članic o tem vprašanju. Na dozdajšnjih glasovanjih se je vedno preveč držav vzdržalo. Najpomembnejša med njimi je bila Nemčija, ki ima z 80 milijoni prebivalcev veliko težo pri doseganju zadostne večine po številu prebivalcev.

Če se državam članicam ne bi uspelo poenotiti, bi imela evropska komisija možnost sama odločiti o podaljšanju dovoljenja za rabo. Prav to naj bi bilo nemškega ministra za kmetijstvo iz vrst Krščanskih demokratov Christiana Schmidta napeljalo, da se je v ponedeljek na lastno pest, brez blagoslova nemške vladne koalicije, odločil presekati gordijski vozel in glasovati za petletno podaljšanje dovoljenja glifosatu. S tem ni razjezil le koalicijskih partnerjev v nemški veliki koaliciji in ogrozil pogajanj o podaljšanju velike koalicije za še en mandat, temveč je Nemčijo postavil nasproti zaveznici Franciji, ki se je zavzemala za največ triletno podaljšanje.

Slovenija je v skladu z mnenjem vlade, da je treba zagotoviti prehodno obdobje za prenehanje rabe glifosata, glasovala za petletno podaljšanje. A po izteku teh petih let kmetijski minister Dejan Židan napoveduje dokončno slovo od tega herbicida. Že v kratkem pa naj bi prepovedali rabo glifosata in tudi vseh drugih herbicidov za nekmetijske namene. V Sloveniji kar približno polovico glifosata porabimo za zatiranje plevela zunaj kmetijskih površin, največji posamični porabnik so Slovenske železnice. Vse kemične alternative glifosatu pa so za okolje škodljivejše, zato je ob prepovedi tega herbicida edino smiselno prepovedati vse.

Kmetijsko ministrstvo predstavitev ukrepov za zmanjšanje rabe sintetičnih pesticidov načrtuje za prihodnji teden. Med drugim naj bi želelo odpraviti vse dajatve na pesticide, ki so dovoljeni v ekološkem kmetijstvu, in tako spodbuditi rabo teh sredstev tudi pri konvencionalni pridelavi.

Minister Židan je prepričan, da je zmanjševanje rabe sintetičnih pesticidov v kmetijstvu edina pot naprej, svari pa, da bo to neizogibno povzročilo podražitev hrane.