Kultura / S kom se (ne) pogovarja sociolog?

Nemški pregovor pravi, da ni nič tako zastarelo kot včerajšnji časopis. Zato je vedno vprašanje, ali in kako je smiselno objavljati raziskovalne izsledke, analize in refleksije v dnevnem ali tedenskem tisku, ki se včeraj natisne, danes prebere, jutri odloži in kmalu pozabi. Kako, če sploh, naj vstopa družboslovec v medijski prostor. Slovenija ima razmeroma bogato izkušnjo z gostovanjem družboslovcev v javnih medijih, v katerih in skozi katere ne izražajo zgolj svoja mnenja, kritike in stališča, ampak na laični javnosti in bralcu razumljiv, a strokovno korekten način predstavljajo tudi raziskovalna dognanja. Kontinuiteta in razmeroma visoka kakovost treh osrednjih slovenskih dnevnih časopisov (in njihovih prilog) ter tednikov, kot je Mladina, nekoč tudi (Naši) Razgledi, sta vselej omogočali dialog med družboslovci in javnostjo, ki sta ga zaznamovali refleksija in upodobitev onkraj cenenega, morda tudi marketinško ali piarovsko navdahnjenega koketiranja s to isto javnostjo.