Intervju / Maruša Majer, gledališka in filmska igralka

Leto 2017 je leto Maruše Majer. Za vlogo v Lorencijevi predstavi Stenica je prejela Borštnikovo nagrado. Septembra je na Festivalu slovenskega filma dobila vesno za vlogo Mare v filmu Ivan režiserja Janeza Burgerja. Že februarja pa je za to vlogo na Berlinalu, enem najpomembnejših filmskih festivalov na svetu, prejela nagrado shooting star (vzhajajoča zvezda), ki jo vsako leto podelijo desetim izjemnim mladim evropskim igralcem.

Prve izkušnje v gledališču si je Mariborčanka nabirala, ko je bila še srednješolka – v Gledališki šoli Prve gimnazije Maribor. Po gimnaziji je najprej vpisala študij primerjalne književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti, ko je končala tega, pa je diplomirala še iz gledališke igre na AGRFT. Že med študijem je igrala v kopici predstav na neodvisni sceni in v institucionalnih gledališčih. Širši javnosti je morda znana predvsem po vlogi »jezične« ter z ničimer in nikomer zadovoljne Štajerke Veronike v »nadaljevanki« oddaje Studio City na Televiziji Slovenija.

Režiserji, s katerimi je sodelovala, njeno igro opisujejo s presežniki. Za film Ivan pravijo, da je to dejansko »film Maruše Majer«. V njem je upodobila mlado dekle Maro, ki zanosi s »padlim« tajkunom Rokom, po rojstvu otroka Ivana pa skuša s partnerjem pobegniti v tujino, vendar na koncu izbere pot, ki je zanjo in za otroka najboljša. Čeprav je v ospredju filma pretresljiva zgodba dekleta, vzgajanega v rejništvu, ki se bori za boljšo prihodnost svojega otroka, Majerjeva pravi, da je »film večji od 'le' Marine zgodbe«.

Tudi sama je s tem likom kot igralka zares doumela, kaj pomeni notranja svoboda, značilna za vse velike igralce. »Ob tem filmu sem dokončno razumela, kako v sebi umakniti vse ovire in napraviti prostor za lik, ki hoče in ima nekaj povedati o tem svetu.«

Žirija filmske organizacije European Film Promotion je po ogledu vaše upodobitve Mare v Ivanu zapisala, da vas odlikuje »neustrašna igra, drznost«. Taka Mara pa nam v vaši upodobitvi zleze pod kožo, saj »izžareva surov ženski nagon, z močjo, ki jo redko doživimo«. Se kot igralka, ki se je v zadnjih letih preizkusila v zelo različnih vlogah, najdete v tem opisu?

Vedno, ko tvoje delo opisuje zunanji opazovalec, si malce presenečen nad njegovim videnjem tega dela. Seveda mi je v čast, da je žirija European Film Promotion mojo igro opredelila s tako visokoletečimi besedami, kot je »neustrašna«, vendar nisem neustrašna. Marsikoga in marsičesa me je strah. A svoje delo imam zelo rada in morda sem v njem našla kanal, kjer se lahko strahovi od časa do časa umaknejo, da bi osebe, ki jih igram, kaj »neustrašno« povedale o tem svetu.