Ali pacienti res nimajo kam?

Spoštovani, V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije se odzivamo na prispevek novinarke Urše Marn v današnji Mladini (22. 12. 2017) z naslovom Ali pacienti res nimajo kam? Zavračamo namreč trditve dr. Zalike Klemenc Ketiš, predstojnice katedre za družinsko medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ki navaja, »da so ozko grlo zdravstveni domovi, ki bi morali zaposlovati več mladih specialistov družinske medicine, pa tega zaradi varčevanja ne počnejo. Dogaja se, da zdravstvenemu domu ZZZS prizna (in plača) na primer osem splošnih zdravnikov oz. timov, dejansko pa ta zaposluje le štiri. Takšno stiskanje gre na račun bolnikov, pa tudi na račun vedno bolj izčrpanih družinskih zdravnikov.« Iz navedenega je namreč razbrati, da predstojnica katedre za družinsko medicino ne pozna modela financiranja splošnih ambulant in otroško šolskega dispanzerja. Eden izmed njenih očitkov je, da imajo zdravstveni domovi v primerih, ko imajo pogodbeno dogovorjeno priznanega več programa kot imajo nosilcev zdravnikov, iz tega naslova presežek prihodkov nad odhodki, kar ne drži. Model financiranja splošnih ambulant je vezan na obseg glavarine, ki jo imajo opredeljeno nosilci programa in ne na pogodbeno dogovorjeni plan obsega programa. Osnova za financiranje splošnih ambulant je torej ne glede na število pogodbenih programov obseg glavarine (količniki).