Ali pacienti res nimajo kam?

Spoštovani, V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije se odzivamo na prispevek novinarke Urše Marn v današnji Mladini (22. 12. 2017) z naslovom Ali pacienti res nimajo kam? Zavračamo namreč trditve dr. Zalike Klemenc Ketiš, predstojnice katedre za družinsko medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ki navaja, »da so ozko grlo zdravstveni domovi, ki bi morali zaposlovati več mladih specialistov družinske medicine, pa tega zaradi varčevanja ne počnejo. Dogaja se, da zdravstvenemu domu ZZZS prizna (in plača) na primer osem splošnih zdravnikov oz. timov, dejansko pa ta zaposluje le štiri. Takšno stiskanje gre na račun bolnikov, pa tudi na račun vedno bolj izčrpanih družinskih zdravnikov.« Iz navedenega je namreč razbrati, da predstojnica katedre za družinsko medicino ne pozna modela financiranja splošnih ambulant in otroško šolskega dispanzerja. Eden izmed njenih očitkov je, da imajo zdravstveni domovi v primerih, ko imajo pogodbeno dogovorjeno priznanega več programa kot imajo nosilcev zdravnikov, iz tega naslova presežek prihodkov nad odhodki, kar ne drži. Model financiranja splošnih ambulant je vezan na obseg glavarine, ki jo imajo opredeljeno nosilci programa in ne na pogodbeno dogovorjeni plan obsega programa. Osnova za financiranje splošnih ambulant je torej ne glede na število pogodbenih programov obseg glavarine (količniki).

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Spoštovani, V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije se odzivamo na prispevek novinarke Urše Marn v današnji Mladini (22. 12. 2017) z naslovom Ali pacienti res nimajo kam? Zavračamo namreč trditve dr. Zalike Klemenc Ketiš, predstojnice katedre za družinsko medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ki navaja, »da so ozko grlo zdravstveni domovi, ki bi morali zaposlovati več mladih specialistov družinske medicine, pa tega zaradi varčevanja ne počnejo. Dogaja se, da zdravstvenemu domu ZZZS prizna (in plača) na primer osem splošnih zdravnikov oz. timov, dejansko pa ta zaposluje le štiri. Takšno stiskanje gre na račun bolnikov, pa tudi na račun vedno bolj izčrpanih družinskih zdravnikov.« Iz navedenega je namreč razbrati, da predstojnica katedre za družinsko medicino ne pozna modela financiranja splošnih ambulant in otroško šolskega dispanzerja. Eden izmed njenih očitkov je, da imajo zdravstveni domovi v primerih, ko imajo pogodbeno dogovorjeno priznanega več programa kot imajo nosilcev zdravnikov, iz tega naslova presežek prihodkov nad odhodki, kar ne drži. Model financiranja splošnih ambulant je vezan na obseg glavarine, ki jo imajo opredeljeno nosilci programa in ne na pogodbeno dogovorjeni plan obsega programa. Osnova za financiranje splošnih ambulant je torej ne glede na število pogodbenih programov obseg glavarine (količniki).

Po podatkih ZZZS na dan 31. 8. 2017 je na enega zdravnika splošne ambulante in otroško šolskega dispanzerja opredeljenih 1.929 zavarovanih oseb v 1.092 programih. Zdravstveni domovi se že leta trudijo s prijavami potreb za specializacije in z razpisi za zaposlitve novih zdravnikov, s čimer bi razbremenili svoje zdravnike in povečali dostopnost do omenjenih programov. Še zlasti so pri pridobivanju novih kadrov neuspešni v ruralnih okoljih. O resničnosti navedenih trditev se lahko prepričate tudi v posameznih zdravstvenih domovih, ki vam bodo posredovali podatke o neuspešnih razpisih.

V letu 2017 se razmere niso zaostrile zaradi zdravstvenih domov in vodstev, kot trdi predstojnica katedre, temveč je v Splošnem dogovoru za pogodbeno leto 2017 Vlada RS na podlagi dogovora s sindikatom FIDES sprejela določilo, ki zdravnikom družinske medicine in otroško šolskega dispanzerja omogoča odklanjanje opredeljevanja novih zavarovancev, ko dosežejo obremenitev 2.100 glavarinskih količnikov oziroma cca 1.600 opredeljenih. Na podlagi tega določila se vodstva zavodov soočajo s problematiko vpisovanja oziroma zavračanjem pacientov, ker večina njihovih zdravnikov kriterij 2.100 glavarinskih količnikov presega.

Tako je po podatkih ZZZS na dan 31. 8. 2017 od 1.092,02 timov splošnih ambulant in otroško šolskega dispanzerja v ambulantah družinske medicine doseglo ali preseglo obremenitev že 824,9 timov, kar pomeni, da pod temi pogoji opredeljuje le še 272 timov.

Iz zgornje obrazložitve je torej razvidno, da sta le dva razloga, zakaj zdravstveni domovi ne zaposlujejo zdravnikov, in sicer: pomanjkanje zdravnikov in omejeno financiranje programov. Nikakor pa ne težnja po ugodnejšem poslovanju zdravstvenih domov. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.