Orwell sreča Zuckerberga
O čem pravzaprav govori nadaljevanka Stranger Things (Čudne stvari), ki je nedavno dočakala drugo sezono
Stik z Narobe svetom je spet Will (Noah Schnapp, v sredini) in mama (Wynona Ryder) ga mora spet reševati.
Orwellova predikcija leta 1984 ni bila povsem natančna. V svojem preroškem romanu je pozabil omeniti Ghostbusterse, Gremline, Terminatorja, Indiano Jonesa in Madonnin hit Like a Virgin. Pozabil je omeniti, da bo Apple predstavil prvega maca. In pozabil je omeniti, da se tega leta v podzemlju mesteca Hawkins v Indiani bojujeta vlada in demon Demagorgon in da so dogodkom na sledi štirje osnovnošolski piflarji, Will, Mike, Lucas in Dustin.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Stik z Narobe svetom je spet Will (Noah Schnapp, v sredini) in mama (Wynona Ryder) ga mora spet reševati.
Orwellova predikcija leta 1984 ni bila povsem natančna. V svojem preroškem romanu je pozabil omeniti Ghostbusterse, Gremline, Terminatorja, Indiano Jonesa in Madonnin hit Like a Virgin. Pozabil je omeniti, da bo Apple predstavil prvega maca. In pozabil je omeniti, da se tega leta v podzemlju mesteca Hawkins v Indiani bojujeta vlada in demon Demagorgon in da so dogodkom na sledi štirje osnovnošolski piflarji, Will, Mike, Lucas in Dustin.
Orwellove paragrafe sta dopolnila brata Duffer v drugi sezoni TV-serije Stranger Things (Čudne stvari), ki je bila nedavno objavljena na Netflixu. V njej nadaljujeta zgodbo o otrocih, ki se, opremljeni z neštetimi popkulturnimi referencami na osemdeseta leta, spopadajo z neukrotljivo, zverinsko pošastjo iz podzemlja, poimenovanega »Narobe svet«. Neločljiva dvojčka Duffer, rojena usodnega leta 1984, sta serijo ustvarila po premisah svojega najljubšega filma Žrelo. Obdržala sta žalujočo mamo, stanovitnega policaja in mir, ki ga prekine neobvladljiva zverina, prostrano nezavedno pa sta premaknila iz oceana pod zemljo. Če je plavut Žrela predstavljala vse strahove družbe iz sedemdesetih, se v seriji Stranger Things sprašujemo: s čigavim nezavednim imamo tokrat opravka?
Herojski otroci grozeče bitje, ki preži v podzemlju, opišejo kot pošast, ki verjame v svojo prevlado. »Kakor Ne mci ? « vpr aša ede n od njih. »Ja, kot nacisti,« odgovori drugi. Svet, ki ga odkrijejo in poskušajo obvladati, je svet, ki bo šele nastal. Je hladen svet stalne teme, ki sliši in vidi vse, kar rečemo in storimo, je vsepovsod razpredena pošast z imenom Mind Flayer (Levitelj uma), ki še najbolj spominja na tisto nenehno vprašanje, ki se pojavi v okvirčku pred vsako Facebook objavo: »O čem razmišljaš?« Čeprav tega ne vedo, ti socialno nerodni, z znanostjo in tehnologijo obsedeni otroci odkrijejo nekaj, čemur danes rečemo splet. Zato Winona Ryder, ko v prvi sezoni serije Stranger Things povezuje električne kable, da bi se povezala s sinom, ujetim v podzemlju, spominja na vse starše, ki si ustvarjajo Facebook in Twitter račune, da bi vedeli, kaj se dogaja z njihovimi otroki. Hladen pot Winone Ryder, zamrznjene v času predspletne zabavne industrije, je hladen pot analognih staršev, ki se bojijo neznanega sveta svojih otrok. Sveta Twitterja, Facebooka in drugih družbenih medijev, videoigric in virtualne resničnosti. Neobvladljive družbe ljudi, ki jih ne ločujejo več narodnosti in veroizpovedi, ampak le jakost internetnega signala. Posledice tega, kar otroci najdejo v podzemlju, so pravzaprav tematika druge serije, Black Mirror, ki tolmači svet gladkih črnih površin, orvelovskih velikih bratov.
Serija Stranger Things poveže trižanrsko podobje, grozljivko, znanstveno fantastiko in družinsko dramo, v svet, ki ga obvladujejo otroci z znanjem o igrah in znanosti. Ti otroci, ki se leta 1984 cele noči igrajo temnice in zmaje (namizno igro Dungeons & Dragons), popoldne pa kličejo učitelja matematike s podvprašanji, bodo postali odrasli, ki si bodo izmislili internet, pametne telefone in družbena omrežja. Eden od likov serije, Will Byers, po vrnitvi iz podzemlja ob koncu prve sezone izpljune del črne snovi, ki se je naselila vanj ob srečanju z Drugim. Iz tega se v drugi sezoni skoti pošastka, ki je videti kot fantazijski domači ljubljenček geekov – in ja, leta 1984 se rodi Mark Zuckerberg. Mike Wheeler, drugi iz čete protagonistov, prek voki-tokijev pošilja sporočila svoji simpatiji Eleven in ne dobi odgovora, leto kasneje mu ona zašepeta »dobila sem vsa tvoja sporočila«. Mali napis seen (videno), ki se nam prikaže ob prebiranju sporočil prek družbenih omrežij, je le lučaj stran, oddaljen le toliko, kolikor je Zuckerberg potreboval, da je ugotovil, da bi s tehnologijo lahko zagotovil nove možnosti komunikacije. Punce so v seriji nevrotične in neartikulirane, Eleven je pod nadzorom vlade, Maxine pa žrtev družinskega nasilja. One se vzporedne resničnosti ne bojijo, pregrizejo se vanjo, da lahko začnejo kampanje, kot je #metoo.
Brata Duffer, interpreta otroških fantazij iz osemdesetih, sta krasni novi svet raziskala tako dobro, da je začel delati za njiju, jima ustvarjati surplus iz tvitov, Facebook objav in Google zadetkov. Serija je tako imenovani sleeper hit, uspešnica brez reklam in promocije, do občinstva se je prebila potiho, podtaknjena prek družbenih medijev. Vsak tviteraš se je počutil, da jo je odkril na lastno pest. Podrla je rekorde na Twitterju, v prvih treh dneh po premieri nove sezone so o njej tvitnili skoraj štirimilijonkrat. S svojimi vsebinami proizvaja nove hashtage hitreje, kot jih je mogoče razširiti med uporabnike. Plakat za serijo, na katerem štirje fantje na retro kolesih strmijo v pošast, ob cesti s tablo »Dobrodošli v Hawkinsu«, zato pravzaprav sporoča »Dobrodošli v internetu«
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.