Kako skrajšati čakanje

Naraščanje stroškov za zdravstvo in gneča pri osebnih zdravnikih in na urgenci nista izključno slovenska pojava. Z njima se bolj ali manj uspešno spoprijemajo tudi druge evropske države. Eden od načinov, s katerimi je mogoče vsaj nekoliko razbremeniti ambulante, je brezplačni zdravstveni telefon, prek katerega lahko uporabniki 24 ur na dan vse dni v tednu dobijo nasvet glede zdravstvenih težav.

Telefon je namenjen vsem, ki so v dilemi, ali bi morali obiskati zdravnika ali pa si lahko pomagajo sami. Do zdaj so tak telefon uvedli v Veliki Britaniji, Švici, na Švedskem, Danskem in Nizozemskem, aprila lani pa poskusno, v okviru zdravstvene reforme, tudi na Dunaju in še v dveh avstrijskih zveznih deželah. Klice na tej telefonski liniji sprejemajo diplomirani zdravstveniki, ki po začetnih vprašanjih o kraju bivanja, starosti, spolu in anamnezi ocenijo nujnost primera, nato pa klicateljem svetujejo, ali naj poiščejo zdravniško pomoč ali si lahko pomagajo sami. Poleg tega pacientom pomagajo z informacijami o zdravnikih v bližini in njihovih uradnih urah.

Izkušnje držav, ki so tak telefon že uvedle, so pokazale, da pri 80 odstotkih klicev ne gre za nujne primere, v 60 odstotkih primerov pa si lahko klicatelji ob ustreznih navodilih zdravstvenega osebja pomagajo tudi sami. Na Dunaju so od aprila do danes imeli že 20 tisoč klicev na brezplačno številko zdravstvenega telefona. Največ uporabnikov je potrebovalo nasvet zaradi glavobola, bolečin v hrbtu, vrtoglavice, izpuščajev ali bruhanja. Skoraj tisoč klicateljev so napotili na urgenco, v 700 primerih so jih po telefonu povezali z zdravniki, šestim odstotkom uporabnikov pa so zdravstveni delavci po telefonu svetovali, kako si lahko pri manjših težavah pomagajo sami.

V Sloveniji takšnega telefona nimamo in tudi nič ne kaže, da bi ga ministrstvo za zdravje nameravalo vpeljati. Res pa je, da Nacionalni inštitut za javno zdravje ob izrednih dogodkih odpre posebno telefonsko linijo, prek katere lahko prebivalci dobijo pomoč in nasvet. Takšna posebna telefonska linija je bila na primer na voljo ob požaru v Kemisu na Vrhniki, zaradi izpostavljenosti ošpicam pa so posebno telefonsko številko uvedli tudi na Pediatrični kliniki v Ljubljani.

Brezplačni telefon seveda ni edini način, na katerega je mogoče skrajšati čakanje v zdravstvu. S prihodnjim tednom bodo v Sloveniji začela veljati strožja pravila za vložitev napotnic. Napotnice za tako imenovano hitro in redno obravnavo bodo po novem veljavne samo 14 dni, za nujno obravnavo pa le 24 ur. Pacienti bodo imeli možnost zgolj enega opravičila za stopnjo hitro ali redno, in sicer deset dni pred posegom, vendar bodo morali imeti tehten razlog. Kazen za neupravičene izostanke bo stroga: kar trimesečna prepoved prijave na čakalni seznam, razen če bi to ogrozilo pacientovo zdravje.

Namen teh sprememb je prečistiti sezname čakajočih in tako skrajšati čakalne dobe. Na ministrstvu za zdravje so namreč prepričani, da so največja težava, zaradi katere nastajajo dolge čakalne vrste, prav neurejeni seznami.