Uplinjanje odpadkov

Zamisel, da bi Ljubljana dobila obrat za toplotno obdelavo odpadkov, ki jih ni mogoče izkoristiti drugače, je stara. Že pred desetimi leti so v Termoelektrarni Toplarni Ljubljana načrtovali postavitev sežigalnice odpadkov. Takrat je bilo mogoče za takšne projekt dobiti celo evropska sredstva. A nasprotovanje okoliških prebivalcev in neodločnost države sta izvedbo onemogočila.

Zdaj naj bi poskušali znova. Kot je prejšnji teden poročal časnik Dnevnik, na občini razmišljajo o postavitvi obrata, v katerem odpadkov ne bi sežigali, temveč uplinjali. To naj bi bila do okolja prijaznejša možnost, ki bi morda laže prestala test javnega mnenja.

Glavni razlog za razmislek o potrebnosti takšnega obrata je to, da smeti, ki jih po predelavi in ločevanju ni mogoče uporabiti drugače kot s sežiganjem, danes iz ljubljanskega Regijskega centra za ravnanje z odpadki na Barju vozijo na sežig v Celje in celo na Dunaj. To seveda povzroča visoke stroške, navsezadnje pa tudi izpuste toplogrednih plinov zaradi prevoza. V povprečju v sežig odpeljejo za osem tovornjakov odpadkov na dan. »Sedanja tehnologija, žal, ne omogoča, da ostanka odpadkov ne bi bilo treba bodisi energetsko obdelati bodisi odložiti,« pojasnjujejo na mestni občini.

Uplinjanje odpadkov je razmeroma nova tehnologija. Temelji na segrevanju odpadkov do temperature, višje od 800 stopinj, pri čemer posebna mešanica plinov zagotovi, da se ne vžgejo, pač pa se iz njih sprostijo različni plini z majhnimi molekulami, kot so ogljikov monoksid, vodik in metan. Dobljeni sintezni plin je mogoče prečistiti, ločiti in vnovič uporabiti v nekaterih industrijskih procesih, mogoče pa ga je uporabiti tudi kot gorivo pri proizvodnji toplote in elektrike. Prav na to možnost računajo na občini. Pridobljeni plin bi uporabili kot dodatno gorivo za ljubljansko toplarno.

Energetski izkoristek pri sežiganju plina je večji kot pri neposrednem sežiganju odpadkov, hkrati pa je za sam proces uplinjanja potrebna dodatna energija, zato z energetskega vidika uplinjanje ni nujno boljša možnost. Naj bi pa bilo do okolja prijaznejše, saj je mogoče sintezni plin iz odpadkov prečistiti pred sežigom, pri klasičnih sežigalnicah pa se je treba truditi s prečiščevanjem dimnih plinov.

Projekt je še vedno v fazi preučevanja različnih možnosti. Predvideni mogoči lokaciji sta dve, tik ob toplarni ali na drugi strani železniške proge, ob Letališki cesti.