Kultura / Fanny Hausmann, prva slovenska pesnica
Letos mineva 200 let od rojstva prve slovenske pesnice. Ali bomo jubilej primerno počastili, je odvisno od stroke, če se bo ta končno poenotila in bodo nekateri posamezniki nehali dvomiti o tem, da so pesmi Hausmannove res njene.
Vinjeta prikazuje idealizirano podobo Fanny Hausmann, objavljena je bila v knjigi Pozabljena polovica, Portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem (2007).
Leta 1848 so se dokončno razburkala čustva državljanov in državljank vseh narodnosti, ki so živeli v habsburški monarhiji, in zbudila se je njihova nacionalna zavest. V času revolucije, poimenovane pomlad narodov, je v Celju deloval liberalni krog slovenskih intelektualcev in rodoljubov, ki so svoje politične nazore objavljali v Celjskih novinah. Med njimi je bila tudi mlada pesnica Fanny Hausmann. Oktobra 1848 je v Novinah izšla njena pesem Vojakov izhod in Lovro Toman, slovenski politik in pesnik, mož prve slovenske pisateljice Josipine Urbančič Turnograjske, je v navdušenju nad njo objavil hvalnico Pervi slovenski pesnici in jo podnaslovil z Vodnikovim motom Za pevke slovenske živim in gorim. Posvetil jo je Fanny Hausmann, prvi slovenski pesnici, ki je bila nemškega rodu, a si je želela biti Slovenka.