Zavajajoča statistika

Ali Slovenija za plače javnih uslužbencev res namenja 11,3 odstotka bruto družbenega proizvoda, Nemčija pa le 7,5 odstotka?

Ta podatek je minuli teden objavila Gospodarska zbornica Slovenije v odziv na stavko zaposlenih v javnem sektorju. Na njem je zgradila širšo zgodbo. Primerljive, konkurenčne države naj bi za plače javnih uslužbencev dajale manj kot Slovenija, dejansko bi morali pri nas maso denarja za njihove plače zmanjšati za kar pol milijarde evrov, ne pa se pogovarjati o zvišanju. A ta podatek je zavajajoč.

Kot so pojasnili v nemškem sindikatu državnih uradnikov (DBB), omenjene statistike ne vključujejo le plač, ampak tudi socialne prispevke. Plačevanje socialnih prispevkov pa je v različnih evropskih državah urejeno neprimerljivo. V Sloveniji prevladuje javno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, zato se ti prispevki štejejo v javno porabo oziroma v maso za plače v javnem sektorju, v Nemčiji pa morajo recimo uradniki za zdravstveno in tudi pokojninsko zavarovanje plačevati sami. »Nemški uradniki se morajo zasebno zavarovati, saj jim osnovno, javno zdravstveno zavarovanje krije le 50 odstotkov stroškov, in še to le v primeru dogodka, dejansko zdravstvenega zavarovanja država zaposlenim kot del plače ne namenja. Tako je tudi s pokojninskim zavarovanjem,« pojasnjuje Michael Eufinger.