Slovenski glas za Slovenijo

Pred tedni je evropsko sodišče slovenskim sodiščem (na čelu z ustavnim) dalo lekcijo iz razumevanja svobode govora.

Šlo je za primer Čeferin proti Sloveniji, v katerem je evropsko sodišče razveljavilo kazen za odvetnika dr. Petra Čeferina, ki jo je dobil pred več kot desetletjem za ostre besede, izrečene v zagovor klientu, oziroma za »razžalitev sodišča«, kot so to razumeli slovenski sodniki in potem potrdili tudi ustavni sodniki. Proti obsodbi Slovenije je v sedemčlanskem senatu evropskega sodišča glasoval le slovenski sodnik, a ne »redni« sodnik na tem sodišču dr. Marko Bošnjak, ta je bil iz odločanja izločen, pač pa njegov »ad hoc« namestnik dr. Aleš Galič s Pravne fakultete v Ljubljani. Galič je napisal odklonilno ločeno mnenje. V njem je zapisal, da se na načelni ravni strinja z razlogi za obsodbo Slovenije, a dodal, da ti razlogi ne bi smeli biti uporabljeni v tej zadevi. To pa zato, ker naj bi bil prevod nekaterih Čeferinovih besed, za katere je bil obsojen pred slovenskim ustavnim sodiščem, neprimeren. S primernim prevodom bi se po njegovem mnenju odločitev evropskega sodišča spremenila.

Dr. Galič je v javnosti najbolj znan kot profesor na Pravni fakulteti, a hkrati je v dopolnilnem delovnem razmerju delno zaposlen tudi na ustavnem sodišču kot svetovalec. Njegove naloge na ustavnem sodišču so enake nalogam drugih »notranjih« svetovalcev. To so predvsem »priprava zahtevnejših poročil, osnutkov odločb, sklepov, predlogov in mnenj v zvezi z zadevami iz pristojnosti ustavnega sodišča, poročanje na senatih v zadevah ustavnih pritožb …«, kot pojasnjujejo na ustavnem sodišču.

Galič pri odločanju v zadevi Čeferin na ustavnem sodišču, v kateri se je kot ad hoc evropski sodnik edini izrekel proti obsodbi Slovenije, ni sodeloval, zagotavljajo na ustavnem sodišču. Kako je bil za zamenjavo »rednega« slovenskega evropskega sodnika izbran ravno svetovalec ustavnega sodišča, o katerega sodbi je evropsko sodišče odločalo, ni jasno.

Nekaj pa je jasno in z glasovanji drugih ad hoc evropskih sodnikov dokazano. Kot je v reviji Pravna praksa zapisal profesor s Pravne fakultete v Mariboru dr. Jurij Toplak: »Ad hoc sodniki dokazano precej pogosteje glasujejo proti pritožnikom iz svojih držav kot ostali sodniki. V ločenih mnenjih prepričujejo, da kršitve ni bilo. Ni jasno, ali niso neodvisni od trenutne oblasti svoje države ali pa gre za nerazumevanje standardov, ustaljenih s prakso evropskega sodišča. Morda jih vodijo osebni interesi, kar je kot najpogostejši motiv sodniškega odločanja razkril priznani sodnik in najbolj citirani pravnik 20. stoletja Richard Posner.«