Kultura / Človeško telo v primežu histerije, hipnoze in zlorabe

V okviru mednarodnega programa Uvoz-Izvoz Zavoda En-Knap bo v Španskih borcih 27. februarja ob 20.00 na ogled plesna predstava Roberta Castella z naslovom "In girum imus nocte (et consumimur igni)" (Hodimo ponoči, prevzeti od ognja), ki se giblje na presečišču plesa, gledališča in filma. Raziskuje popotovanje skozi svetlobo in temo in z ganljivo dinamiko preučuje človeško telo v primežu histerije, hipnoze in zlorabe.

Robustna, črno-bela, apokaliptična scenografija postavlja ton za napeto in vznemirljivo potovanje skozi svetlobo in temo. Hipnotični zvoki, ki zaokrožijo po prostoru, plesalce vržejo v trans, ki spominja na plemenske plese. Hiper-čustvenost izvajalcev pa se kaže v neorganiziranih, krčevitih gestah, ki plesalec pripeljejo do meja izčrpanosti. Delo se v takšnem slogu stopnjuje vse do svojega vrhunca na koncu. 

Črno-belo okolje in hipnotična glasba sestavljata okolje, v katerem se prepletajo mikro zgodbe te predstave. Gre za mešanico kina, plesa in gledališča. Hladna svetloba video projektorja artikulira prostore, čase in geometrijo, medtem ko črni kostumi spreminjajo karakterje v prosojne entitete in jih projicirajo v brezčasno preteklost, ki jo naseljuje razpršena človeška rasa v neprestanem boju s svojim čustvenim bremenom. Utripajoči ritem glasbe in gibanja gledalca počasi, malo po malo, odnaša v hipnotično dimenzijo in v stanje (skorajda fizične) empatije do nastopajočih.

"In girum imus nocte (et consumimur igni)" (Hodimo ponoči, prevzeti od ognja), enigmatični latinski palindrom, čigar izvor je neznan, se pojavlja že v naslovu slavnega filma Guya Deborda iz leta 1978. S tem naslov predstave že v osnovi presega zgolj metaforo večnega življenja, v katerem nas razjeda hotenje, temveč postane sinonim za katarzično izkušnjo komične in groteskne izčrpanosti, ki jo v sebi nosi življenje.

Roberto Castello je med ustanovitelji italijanskega sodobnega plesa verjetno najbolj politično angažiran in kontroverzen koreograf. V zgodnjih osemdesetih je nastopal s Teatro Danza la Fenice (Carolyn Carlson), s katerim je ustvaril tudi svojo prvo koreografijo. Je eden izmed ustanoviteljev italijanske moderne plesne skupine Sosta Palmizi, ki je bila ustanovljena leta 1984. Leta 1993 je ustanovil svoj ansambel z imenom Aldes. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugimi tudi nagrado Ubu leta 1986 in 2003 ("Il Cortile" / "Il migliore dei mondi possibili").

Od leta 2005 je poučeval še digitalno koreografijo na Accademia delle Belle Arti di Brera v Milanu, od leta 2008 pa s skupino Aldes vodi projekt "Spam! rete per le arti contemporanee ", v okviru katerega pripravljajo rezidence, delavnice, javne debate in izobraževanja, V času svoje kariere je Castello sodeloval s številnimi umetniki in organizacijami kot so Peter Greenaway, Eugène Durif, Rai3 / Fabio Fazio in Roberto Saviano, Studio Azzurro.