Film / Mesto svetlobe

Mesto svetlobe, 2017, Marko Kumer - Murč

Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 8, 23. 2. 2018

za

Jezero.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 8, 23. 2. 2018

za

Jezero.

Tale doku o Šoštanju, mestu svetlobe ( jasno, tudi po zaslugi r azvpi -tega šestega bloka Termoelektrarne), bi morali vrteti v edinem slovenskem podvodnem kinu, ki čemi nekje v Družmirskem – alias Šoštanjskem – jezeru, najglobljem slovenskem (umetnem) jezeru. Ko so se namreč tla zaradi rudniških izkopov posedla, je voda zalila in potopila stari del Šoštanja, s šolo, trgovino, cerkvijo, pokopališčem in kinom vred, tako da je zdaj Šoštanj – z umetnimi jezeri, strupenim ozračjem, brezposelnostjo in tablami »Nevarnost ugrezanja, prehod prepovedan!« – videti kot udomačena distopija, v kateri Šoštanjčani izkušajo paradokse svoje eksistence.

Cvetka Tinauer je uspešna, zelo poskočna, verjetno tudi v sanjah naličena podjetnica, a živi v beli palači, ki je povsem zraven termoelektrarnega bloka, iz katerega bruha gost in strupen dim, njen mož, nekdanji teševec, ki – v tem mutiranem okolju – goji 100 vrst paradižnikov (z okusom po banani, ananasu, limoni ipd.), je ponosen, da njuna otroka nista ostala v Šaleški dolini, Dani Urbanc – potapljač in ekstremni športnik – bi rad sinu razkazal potopljeno mesto, a se tam spodaj nič ne vidi, velika želja Franja Laznika, da bi se odselil v Avstralijo (na ranč, kjer bi bil šef), se je tako pomanjšala, da jo je lahko izpolnil Peter Poles, Peter Rezman, nekoč knap, zdaj pisatelj (skoraj kresnikovec), pa tuhta, ali ni roman, ki ga piše (o reperju, ki se prelevi v islamista), preveč podoben zgodbi njegove ateistične hčerke, ki je sprejela islam, toda ko se sprašuje, »od kod njena vera v Boga nasplošno«, izgleda kot kozmični vic, ki je tako požrešen kot jama iz Rezmanovega romana Zahod jame ali pa kot katerakoli distopija. Jasno, TEŠ6 ni kriv za šoštanjsko distopijo, ki se je začela v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je tja prišel TEŠ, a ne dvomim, da jo je naredil še kreativnejšo, navsezadnje, distopija potrebuje budžet – in TEŠ6 je stal toliko (1,4 milijarde evrov), da bi moral šoštanjsko distopijo preleviti v spektakel, ki bi bil atraktiven vsaj za tisto, čemur pravijo »morbidni turizem«. (izbrane lokacije)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Namen zavodov za duševno bolne ni bilo zdravljenje

Sistem je bil zgrešen že v zasnovi, saj so v istem zavodu prebivali pacienti s hudimi duševnimi boleznimi, denimo shizofrenijo, in ljudje z razvojnimi težavami, kot je Downov sindrom

Shiva / Kljub mladosti so jo odpeljali v zapor

Obtožena je bila sovraštva proti Bogu

Novinarji brez meja podpirajo zbiranje podpisov za referendum

Zakon ogroža novinarske vire, širi pooblastila parlamentarnih preiskovalnih komisij in slabi zaščito novinarjev