Lutkar in Lahovnik

Demoniziranju umetnic in umetnikov, kulturnic in kulturnikov se je pridružil Matej Lahovnik, ekonomist, nekdanji član stranke LDS pa potem Zaresa, nekdanji minister za gospodarstvo, danes pa eden od osrednjih komentatorjev desnice.

V Slovenskih novicah je objavil komentar Bolj se splača biti direktor Lutkovnega gledališča kot pa premier ali predsednik, v katerem je med drugim zapisal, da »plača direktorja lutkovnega gledališča v Ljubljani tako na primer znaša okrog 9500 evrov, kar je za polovico več, kot znaša plača predsednika države ali vlade«. Dodal je, da ima direktor lutkovnega gledališča tudi pomočnika, ta pa na mesec prejme za četrtino več kot Cerar ali Pahor.

To ni res. Lahovnik je po vsej verjetnosti podatek dobil dan prej v oddaji 24 ur na Pop TV, kjer so naredili lestvico najbolje plačanih v javni upravi za lanski november. Med drugim so poudarili, da se je med 50 najbolje plačanih znašel samo eden, ki ni zdravnik. To je direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana (LGL) Uroš Korenčan, ki je z novembrsko bruto plačo 9522 evrov pristal na 37. mestu.

A že v istem prispevku so dodali, da so si v Lutkovnem gledališču Ljubljana novembra lani izplačali nagrado za delovno uspešnost v višini dveh dodatnih plač in da je bila izplačana enkratna delovna uspešnost iz prodaje blaga in storitev na trgu ter iz naslova nejavnih prihodkov. Torej – po domače – ni šlo za vsakomesečno plačo in direktor LGL nima višje plače od predsednika vlade ali republike. Daleč od tega. Njegova plača v povprečju znaša približno 3000 evrov bruto. Lahovnik je podatek vzel iz konteksta, to je v odgovoru, ki so ga objavili v Slovenskih novicah, zapisalo tudi Lutkovno gledališče Ljubljana. Lahovnikovega opravičila za dezinformacijo ali dopolnila pa ni bilo.

Po telefonu je pojasnil, da za vse, ki so se uvrstili na lestvico, veljajo enaka pravila, saj gre za mesečni prejemek istega meseca, in da so tudi drugi, denimo zdravniki, pri omenjenih zneskih prejemali še dodatke. Povedal je, da odgovora Lutkovnega gledališča Ljubljana na svoj zapis ni videl, saj je v tujini in zadeve ne spremlja, ter dodal, da so popravki in dopolnila danes v medijih nekaj vsakdanjega.

Lahovnik je v članku poudaril, da bi marsikdo težko razumel »nenehno pritoževanje kulturnikov glede na to, da lahko na lestvici najbolje plačanih, poleg direktorjev lutkovnega gledališča, najdemo tudi dramskega umetnika«. Mar je nekdanji minister, ki ima sicer vso pravico, da mu je ekonomija bližje kot kultura, prepričan, da je dober umetnik lahko zgolj reven umetnik? Mar umetnik ne sme zaslužiti dostojno za pošteno delo?

Lahovnikova manipulacija, namerna ali pa niti ne, je širši odraz odnosa politike do kulture in javnega sektorja.