Dugmetov ali Bregovićev šov?

Pravoverni oboževalci jugoslovanskega rocka, še posebej njegovega prvega zares množičnega pojava, sarajevske skupine Bijelo dugme, dobro vedo, s čim jih je ta prepričala, zakaj je postala njihova priljubljena skupina. In zaslug za to zagotovo niso imeli ponarodeli pop hiti s poudarjenimi etno elementi iz druge polovice osemdesetih let, ki smo jih v petek poslušali v ljubljanski Areni Stožice. Trenutna inkarnacija legendarne skupine jim je namreč namenila izdatno pozornost.

Ja, glava zasedbe Goran Bregović nam je tokrat postregel z nekoliko drugačno različico »Dugmeta«, v kateri sta osrednji vlogi pripadli pevcema Alenu Islamoviću in Mladenu Vojičiću - Tifi, poleg Bregovića na električni kitari pa je na odru kraljeval tridesetčlanski orkester s pihalci, godalci, klapa, tamburaši ... ki je dodobra spremenil glasbeni izraz zasedbe, kot jo poznamo iz njenih najboljših dni.

Bijelo dugme že dolgo ni rock skupina, ni niti »pastirski rock«, kot ga je nekoč označil zagrebški kritik Dražen Vrdoljak, ampak zgolj blagovna znamka, občasni dobičkonosen posel Gorana Bregovića, ki se največ sicer ukvarja z drugimi glasbenimi projekti, vmes pa od leta 2005 vsake toliko zbere tudi ekipo Bijelega dugmeta in oddela koncertno turnejo, in to na visoki profesionalni ravni.

To je bilo vidno tudi iz razprodanega ljubljanskega koncerta, na katerem so Bregović, Islamović in Tifa navduševali z velikimi hiti, a v nekoliko drugačnih aranžmajih in z bolj razgibanimi ritmi, kar pa ni niti najmanj zmotilo več kot dvanajst tisoč obiskovalcev različnih generacij, ki so se na nostalgično obarvan nastop prišli predvsem zabavat. In zabavo so tudi dobili, od samega začetka nastopa, ko se je na zaslonu zavrtel kratki predstavitveni film o skupini, pospremljen s hitom Kad bi’ bio bijelo dugme, nato pa je oder zasedla številna zasedba in z Bregovićem na čelu ter z Islamovićem na vokalu odprla nastop s skladbo Noćas je k’o lubenica pun mesec iznad Bosne.

Vrstile so se številne uspešnice iz različnih obdobij zasedbe (Pljuni i zapjevaj moja Jugoslavijo, Loše vino, Ako možeš, zaboravi, Doživjeti stotu, Tako ti je mala moja kad ljubi Bosanac, Napile se ulice … ), ki jih je v prvem delu nastopa odpel Islamović. Potem je na oder prišel Tifa in potegnil iz rokava dva čustvena aduta: Sanjao sam noćas da te nemam in Sve će to mila moja prekriti ruzmarin, snjegovi i šaš, svoj precej krajši set pa je zaključil z vrhuncem koncerta, izrazito čustveno nabito izvedbo Lipe cvatu, ki je povzročila evforične odzive občinstva. Številni so celo zaplesali kolo. Nato sta oba pevca skupaj zapela Hajdemo u planine in Đurđevdan, zasedba pa je navdušeno občinstvo nagradila še s skladbama Ima neka tajna veza in Ružica si bila, sada više nisi.

Goran Bregović je s svojo razširjeno zasedbo in dvema pevcema dokazal, da je še zmeraj eden večjih poslovnežev v glasbeni industriji nekdanje skupne države, saj mu pod blagovno znamko Bijelo dugme še zmeraj uspeva združevati navidezno nezdružljive glasbene žanre, pri tem pa pritegniti tudi nostalgično večtisočglavo množico ljudi. No, razen njegovega večnega rivala Željka Bebeka, in seveda Selme, ki je tokrat ni bilo videti.