Nova fronta
Verjetnost, da bo Hrvaški uspelo od NLB izterjati do 400 milijonov evrov tožbenih zahtevkov, je precejšnja
11. marec 2013 na gradu Mokrice: Zoran Milanović, takrat predsednik hrvaške vlade, in Janez Janša, takratni predsednik slovenske vlade v odhodu, po podpisu sporazuma, za katerega sta očitno oba vedela, da ne bo veljal prav dolgo.
© Borut Krajnc
V ponedeljek, 11. marca 2013, se je Janez Janša, ki je takrat na položaju predsednika vlade opravljal tekoče posle, odpeljal na grad Mokrice in s tedanjim hrvaškim premierom Zoranom Milanovićem podpisal memorandum o Ljubljanski banki. V njem v angleščini piše: »Vlada Republike Hrvaške na podlagi tega memoranduma o soglasju do končne rešitve tega vprašanja … zagotovi ustavitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih začeli dve hrvaški banki (ZaBa in PBZ) v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami.« Dva dni pozneje, 13. marca, je slovenska vlada memorandum ratificirala, istega dne se je z njim seznanila tudi hrvaška vlada. Na koncu dokumenta piše: »Ta memorandum začne veljati z dnem prejetja zadnjega od uradnih obvestil, s katerima se pogodbenici po diplomatski poti obvestita o dokončanju notranjepravnih postopkov.« Konec tistega tedna, so sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva, je Hrvaška Slovenijo z noto obvestila o dokončanju notranjih postopkov. Tako je z vidika Ljubljane odpadla še zadnja ovira za slovensko ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe k EU.