Hujše zlo od holokavsta?

Spoštovani, z velikim zanimanjem sem prebral članek avtorja Marjana Horvata z naslovom „Hujše zlo od holokavsta?“, ki je bil objavljen v vašem tedniku št. 12 in je posvečen slovenski premieri drame Tadeusza Słobodzianka „Naš razred“. V gradivu žal ni bistvene informacije - premiera v Prešernovem gledališču Kranj se je odvila pod mojim častnim pokroviteljstvom, pod pokroviteljstvom veleposlanika Republike Poljske. Mislim, da bi težko našli zgovornejši dokaz, da Poljski in njenim državljanom ne manjka poguma za soočenje z najtemnejšimi časi svoje zgodovine.

Veseli me, da je drama T. Słobodzianka, katere svetovna premiera se je odvila pred skoraj 10 leti na odru enega najprestižnejših londonskih gledališč, prišla tudi v Slovenijo. Upam, da bo deležna upravičenega zanimanja tukajšnjega občinstva, pa tudi, da bo navdihnila slovenske dramatike in jih nagnila k temu, da bi s pomočjo umetnosti prispevali k soočenju s tragično preteklostjo svoje domovine, pogosto „potisnjeno pod preprogo pozabe“.

Kar se tiče samega članka, mi dovolite, da opozorim na besedno zvezo, ki jo je uporabil avtor, a se z njo - ker je v nasprotju z zgodovinsko resnico - ne morem strinjati. Gospod M. Horvat namreč piše o „krivdi poljskega naroda za holokavst“, kar je krivično in za Poljake žaljivo. Izključno krivdo za holokavst nosi nacistični nemški Tretji rajh, kar sta nedavno javno priznala tudi kanclerka Angela Merkel in bivši nemški minister za zunanje zadeve S. Gabriel.

Med drugo svetovno vojno, ko se je Poljska znašla pod nemško okupacijo, ni nikoli nastala nobena uradna niti organizirana oblika kolaboracije, nacistični okupatorji pa so za Poljake predvideli samo dve možnosti: smrt („Auszurotten“ - izkoreniniti) ali preoblikovanje v ujetnike (niso po naključju zaprli vseh šol, od osnovnih do univerz). Ni bilo kvizlingovske vlade in nihče ni v imenu Poljske ali poljskega naroda nikoli sodeloval z nemškimi nacisti, na ozemlju, ki ga je okupirala Nemčija, pa je nastalo najmočnejše partizansko gibanje v Evropi ter podzemne strukture, ki so vodile uporniško gibanje.

Leta 1942 so oblasti poljske podzemne države ustanovile posebni urad za pomoč Judom - Svet za pomoč Judom, ki je deloval pod vzdevkom „Žegota“. Šlo je za edino tovrstno organizacijo v okupirani Evropi. Poljska podzemna oblast, podrejena vladi v emigraciji, je izročanje Judov Nemcem kaznovala s smrtjo.

Seveda se je veliko Poljakov - in vedno bo to preveč - odločilo za individualno sodelovanje z nemškimi okupatorji, pri čemer so se posluževali tudi sramotnih dejanj proti svojim judovskim sodržavljanom. Tega ne zanikamo in bomo vedno globoko obžalovali vsak takšen primer. Nihče pa ne more poljski državi ali celotnemu poljskemu narodu pripisati odgovornosti za holokavst. To je javno ponarejanje zgodovine.