Baterijske kure

Več kot polovico jajc, ki jih porabimo v Sloveniji, znesejo kokoši, zaprte v kletkah. Pri tako imenovani baterijski reji, ki velja za najintenzivnejšo, mora po evropskih predpisih vsaka kokoš v kletki imeti na voljo le 750 kvadratnih centimetrov površine, torej se na kvadratnem metru lahko gnete do 13 živali. Društvo za zaščito živali Ljubljana je skupaj z Zavodom Danes ta teden zagnalo kampanjo za odpravo baterijske reje. Peticijo s tem namenom je že v sredo podpisalo več kot 7000 ljudi. Nekateri trgovci v Sloveniji, denimo Hofer in Lidl, so jajca iz baterijske reje že pred tem umaknili iz ponudbe.

Poleg baterijske reje poznamo še tri osnovne kategorije reje kokoši nesnic, ki veljajo za prijaznejše do kokoši. Pri hlevski reji te niso zaprte v kletkah, so pa zaprte v hlevu, na kvadratnem metru se jih lahko stiska do devet. Pri prosti reji je kokošim dana možnost vsakodnevnega izhoda na odprt pašnik. Najekstenzivnejša in do kokoši najprijaznejša naj bi bila ekološka reja, kjer je gostota kokoši omejena na štiri na kvadratni meter.

Z letom 2012 so se razmere za kokoši v baterijski reji malenkostno izboljšale. Od takrat morajo vsi evropski rejci uporabljati »obogatene« kletke, v katerih so kokošim na voljo gred za sedenje, stelja za brskanje in posebno gnezdilno mesto, kjer lahko ležejo jajca. Trditev pobudnikov odprave baterijske reje, češ da lahko kokoši »v pomanjkanju prostora zgolj vstajajo in se usedajo«, tako ne drži več. Kletke morajo biti velike najmanj dva kvadratna metra in nekaj manevrskega prostora živali vendarle imajo. Seveda pa nikakor ni mogoče trditi, da jim je v njih lepo.

A tudi drugi načini reje imajo pomanjkljivosti. Kot pojasnjujejo na Upravi za varno hrano, je z nekaterih vidikov za dobrobiti živali reja v kletkah lahko celo boljša možnost. »Dejstvo je, da je reja v kletkah zelo nadzorovana in da je zdravstveno stanje živali bistveno bolj obvladovano kot na primer v prosti reji, kjer imajo kokoši možnost izvajanja cele palete naravnih vedenj, so pa bistveno bolj izpostavljene različnim povzročiteljem bolezni in notranjim ter zunanjim zajedavcem.« Tudi varnost za potrošnika naj bi bila največja prav pri jajcih iz baterijske reje. »V kletkah so kokoši ločene od iztrebkov. Ne kopajo se v njih, ne tacajo po njih, ne brskajo med njimi za krmo, kot to lahko počno pri vseh drugih načinih reje,« je za 24ur Inšpektor že pred časom dejal dr. Blaž Udovič, direktor perutninske proizvodnje v družbi Jata Emona. Direktor Jate Emone Stojan Hergouth pa se je ravno prejšnji konec tedna v intervjuju za Dnevnikov Objektiv pritoževal, da so evropski rejci v obogatene kletke vložili deset milijard evrov, a so se te kletke po nekaj letih že znašle na zatožni klopi. »Trenutno imamo 55 odstotkov reje v obogatenih kletkah in zdaj neamortizirano opremo, ki ni stara niti deset let, mečemo ven. Nekateri trgovci namreč ne odkupujejo več jajc iz baterijske reje. /.../ Stroka je tiho, proizvajalci jajc so frustrirani, borci za dobrobit živali in prodajalci opreme pa zmagujejo.«