Begunska pot po Sredozemlju, ki vodi iz Afrike v Evropo, je najsmrtonosnejša begunska pot na svetu. Letos je po podatkih Mednarodne organizacije za migracije na begunskih poteh širom po svetu umrlo že 876 ljudi. Kar 60 odstotkov jih je umrlo na poti čez Sredozemsko morje.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Begunska pot po Sredozemlju, ki vodi iz Afrike v Evropo, je najsmrtonosnejša begunska pot na svetu. Letos je po podatkih Mednarodne organizacije za migracije na begunskih poteh širom po svetu umrlo že 876 ljudi. Kar 60 odstotkov jih je umrlo na poti čez Sredozemsko morje.
Begunci pa umirajo tudi na poti skozi Slovenijo oziroma v Slovenijo – točneje pri prečkanju hrvaško-slovenske meje. Ta teden sta v dveh dneh pri prečkanju hrvaško-slovenske meje oziroma reke Kolpe utonila dva begunca, letos skupaj uradno že trije. Neuradno je smrti še precej več. To priznavajo tudi na policiji, kjer pojasnjujejo, da so po poskusu prečkanja Kolpe letos »pogrešani še najmanj štirje tujci«.
Do letos, so še povedali, se slovenska policija ni srečevala s človeškimi žrtvami pri prečkanju meje. Zakaj je zdaj drugače, niso pojasnili. Glavni razlog je gotovo ograja oziroma tehnične ovire v obliki rezilne žice, ki jih je Slovenija namestila na mejo. Te otežujejo oziroma onemogočajo prečkanje Kolpe, še posebej na lokacijah, najprimernejših in najvarnejših za prestop reke. Tihotapci zaradi tega begunce odložijo na delih obrežja, kjer je prečkanje precej nevarnejše. Posledice so smrtonosne.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi