Novi obrazi, novi porazi?

Odkar se je po letu 2004 končala vladavina LDS z Janezom Drnovškom na čelu, se pred vsakimi volitvami kot feniks iz pepela dvignejo nove stranke. Prvi – rad ponavlja Gregor Golobič – je to pot tlakoval njegov Zares, ki se je dičil s sloganom »nova politika«. Izkušnjo s stranko Zares je Golobič v svojem stilu – je vendarle filozof – primerjal s Heglovim pojmom lepe duše, ki ostaja na videz idealna, dokler se ne odpravi v akcijo. »Poslance s hrbtenico hočemo – dokler se ne zgodijo; po novih obrazih hlepimo – dokler jih ne vidimo; nove stranke podpiramo – dokler se ne ustanovijo ...« je pred leti družbenokritično izpostavil v intervjuju za Mladino. Češ, v Sloveniji je lahko popularen zgolj tisti, ki ničesar ne stori in samo obljublja, ko pa začne sprejemati ukrepe, ga dežurni dušebrižniki uničijo.