Bo vrhovno sodišče razveljavilo volitve?

Vrhovno sodišče je z razveljavitvijo referenduma o zakonu o drugem tiru vzpostavilo zelo zelo visok standard varovanja volilne pravice, osnovnega instituta neposredne demokracije. Bi ta visoki standard lahko vplival na veljavnost bližajočih se državnozborskih volitev?

Doslej je veljalo, da za to pristojni najvišji sodni organi v državi ljudskih glasovanj – volitev in referendumov – ne razveljavljajo, če nepravilnosti pri izvedbi glasovanj ne bi mogle vplivati na izid glasovanja. To se zdi dokaj sprejemljivo stališče in je običajno v primerljivih političnih ureditvah ter tudi smiselno podprto od najvišje sodne instance v Evropi – evropskega sodišča za človekove pravice. Posledično se ljudska glasovanja redko razveljavijo. V Sloveniji se je to z razveljavitvijo referenduma o drugem tiru zgodilo sploh prvič.

Razveljavitev pomembnega ljudskega glasovanja sicer ni nekaj nezaslišanega. Avstrijsko ustavno sodišče je recimo pred dvema letoma razveljavilo volitve predsednika države. A v tistem primeru sodnikom res ni bilo težko argumentirati, da bi nepravilnosti pri izvedbi glasovanja lahko vplivale na izid referenduma. Do nepravilnosti je prišlo pri štetju glasovnic iz tujine in ravnanju z njimi. Teh glasovnic je bilo okoli 700 tisoč in so nagnile izid v prid neodvisnega kandidata Alexandra Van der Bellna, razlika med njim in poraženim kandidatom skrajne desnice Norberta Hoferja pa je bila zgolj okoli 30 tisoč glasov. Glede na to, kako tesen je bil izid, je bilo povsem razumno pričakovati, da bi nepravilnosti pri izvedbi volitev lahko vplivale na rezultat, čeprav se je na ponovnem glasovanju izkazalo, da niso, saj je Van der Bellen zmagal s precej večjo razliko kot prvič.

Pri referendumu o drugem tiru pa je bila ta argumentacija precej zahtevnejša.

Čeprav se je na prvi pogled zdelo neverjetno, da bi nepravilnosti lahko vplivale na izid – ta bi moral biti dobesedno obrnjen na glavo –, so slovenski vrhovni sodniki referendum razveljavili. Tako so se odločili kljub temu, da je bil na referendumu zakon potrjen, torej je za zakon glasovalo več ljudi kot proti zakonu. In kljub temu, da je proti zakonu glasovalo 9,49 odstotka vseh volivcev, za zavrnitev zakona pa bi jih moralo več kot dvakrat toliko, torej 20 odstotkov vseh volivcev – in to pod pogojem, da bi jih za zakon glasovalo manj. Da bi bil zakon o drugem tiru na referendumu zavrnjen, bi proti zakonu morali glasovati skorajda vsi volivci, ki so se referenduma udeležili, oziroma slabih 97 odstotkov njih.

Razveljavljeni referendum

Vrhovni sodniki so se postavili na stališče, da bi izid glasovanja v tem primeru lahko obveljal le, če ni razumnega dvoma o vplivu kršitev kampanje nanj. Težava ni toliko v tem stališču kot v stališču vrhovnih sodnikov, da je v tem primeru obstajal tak razumen dvom. Po njihovem mnenju ne moremo reči, da se brez vladne kampanje referenduma ne bi udeležilo še več ljudi, ki so zakonu nasprotovali, in da bi tudi večina tistih, ki so zakon podprli, glasovala proti. Da bi se skratka brez razumnega dvoma lahko zgodilo, da bi bil brez vladne kampanje zakon razveljavljen z 90- ali vsaj 80-odstotno podporo ljudi, ki so glasovali, in posledično doseženim kvorumom. Da je torej mogoče, da bi bil izid skoraj obraten, kot je bil …

Standard varovanja volilne pravice so tako postavili zelo visoko, morda celo nerazumljivo visoko. To je potrdil tudi izid ponovljenega glasovanja, ki se ga je udeležilo še manj ljudi kot v prvem primeru, in razveljavitev zakona je bila kljub minimalni »zmagi« nasprotnikov zakona še bolj oddaljena kot prvič. A tako visok standard varovanja volilne pravice bi ne glede na to moral veljati tudi na vseh prihodnjih ljudskih glasovanjih. Verjetnost za razveljavitev posameznega prihodnjega glasovanja pa se je z odločitvijo vrhovnih sodnikov občutno povečala.

Če je sporno oglaševanje državnih podjetij v strankarskih medijih, potem so enako sporne neposredne investicije tujih podjetij v te medije.

V Sloveniji torej od presenetljive odločitve vrhovnega sodišča, da razveljavi referendum o drugem tiru, veljajo nova, strožja pravila igre glede ljudskih glasovanj, volilna pravica je odslej in vnaprej zaščitena na res visoki ravni. Od najvišjih sodnih instanc gre namreč pričakovati, da bodo visoke standarde varovanja določene pravice, ki jih vzpostavijo v nekem konkretnem primeru, vzdrževali tudi v prihodnje, v vseh prihodnjih podobnih primerih. Sem poleg zavrnitvenega referenduma sodijo vsaj še volitve v državni zbor, volitve predsednika republike ter evropske in lokalne volitve in posvetovalni referendum.

Nepravilnost, zaradi katere so vrhovni sodniki razveljavili referendum, je bilo vladno financiranje kampanje za zakon z javnimi sredstvi v višini 97 tisoč evrov. To naj sicer samo po sebi ne bi bilo sporno, težava je v tem, da bi v skladu z odločitvijo ustavnega sodišča vlada z javnimi sredstvi morala pripraviti objektivno kampanjo. Tega pa doslej ni storila še nobena vlada, kadar je bil na referendumu »njen« zakon, kar je logično, saj gre za zakon, za katerim stoji.

Razveljavljene volitve

Bi glede tega lahko potegnili vzporednice z bližnjimi državnozborskimi volitvami? Bi bilo lahko sporno obvodno financiranje političnih strank, izigravanje zakonskih omejitev na tem področju? Na obvodno financiranje strank so pred časom prvi opozorili v Društvu novinarjev Slovenije in Transparency International Slovenija. Po njihovem mnenju je sporno oglaševanje državnih podjetij v medijih v lasti političnih strank, saj s tem pravne osebe posredno financirajo politične stranke in seveda njihove volilne kampanje, kar pa je po zakonu prepovedano. Primer tega sta gotovo vsaj tednik Demokracija, ki je v lasti SDS, in televizija Nova24, ki je v lasti članov SDS.

A oglaševanje državnih podjetij v teh dveh medijih je z vidika volilne kampanje drobiž v primerjavi z vložkom medijskih podjetij iz kroga madžarskega predsednika Viktorja Orbána v ta dva medija. Vanju so namreč investirala skoraj 1,5 milijona evrov. Poročilo o volilni kampanji SDS bo sicer »čisto«, v njem omenjeni zneski ne bodo navedeni, saj ne gre za financiranje politične stranke neposredno, pač pa podjetij v lasti stranke in njenih članov. Zato se takšnemu načinu financiranja tudi reče obvodno financiranje, saj obide zakonske omejitve, ki veljajo na tem področju.

Verjetnost za razveljavitev volitev se je z odločitvijo vrhovnih sodnikov, da razveljavijo referendum, občutno povečala.

To je sporno tudi, če predpostavimo, da sredstva medijskih podjetij iz kroga Orbána dejansko v celoti ostanejo v medijskih podjetjih iz kroga Janeza Janše. V tem primeru finančni vložek omogoča, da omenjena medija lahko še precej bolje opravljata vlogo politične propagande za »svojo« stranko in si poleg tega lahko privoščita oglaševanje svojih vsebin in posledično večji doseg branosti in gledanosti. Stranki SDS pa posledično ostane več denarja za izvedbo klasične predvolilne kampanje. Dejstvo je, da si je slednjo, predvsem z vseprisotnimi jumbo plakati, lahko privoščila že dolge mesece pred drugimi strankami in v veliko večjem obsegu kot druge stranke. In dejstvo je tudi, da se vseprisotnost SDS v javnem, oglaševalskem in medijskem prostoru in na družabnih omrežjih odraža tudi v javnomnenjski podpori, ki se je SDS v zadnjih tednih močno povečala.

Janez Janša je po zadnjih državnozborskih volitvah zatrjeval, da so bile te nelegitimne, ker da je bila zaradi sojenja in pravnomočnih obsodb v zadevi Patria, ki so bile kasneje razveljavljene na ustavnem sodišču, njegova stranka nepošteno očrnjena, izločena iz predvolilnega boja in posledično oškodovana. Glede tega je vložil celo odškodninske tožbe v imenu stranke.

A negativna kampanja oziroma afere, resnične ali ne, so pač nesrečni, a očitno nujni del predvolilnega boja. V tej politični taktiki SDS nič ne zaostaja za drugimi strankami, prej nasprotno. Nekaj drugega pa je obvodno oziroma protizakonito financiranje volilne kampanje. To bi dejansko lahko ogrozilo legitimnost in tudi legalnost volitev. Sploh v razmerah visokih standardov zaščite volilne pravice, ki jih je nedavno postavilo vrhovno sodišče. Zdi se, da vrhovni sodniki, če se bodo srečali s to dilemo, ne bodo mogli odločiti drugače, kot so v primeru referenduma o drugem tiru, in razveljaviti volitve.