Darja Kocbek

 |  Svet

Papež, ki povzroča »teološko anarhijo«

Ni verjetno, da bi lahko neizkušen politik zasedal visok položaj med jezuiti, vodil veliko škofijo v Argentini in postal celo papež

Papež Frančišek

Papež Frančišek
© Benhur Arcayan / WikiCommons

»Kličejo me heretik«, niso besede, za katere bi pričakovali, da bi jih izrekel poglavar rimskokatoliške cerkve. Papež Frančišek jih je v začetku leta izrekel skupini jezuitov v Čilu in z njimi priznal pritisk arhaičnih konservativcev v Vatikanu. Moti jih njegova odprtost do muslimanskih migrantov, skrb za okolje, manj strogo stališče glede ločitve, zunajzakonskih skupnosti in LGBT+ populacije. Nasprotovanje konservativcev papežu je postalo tako hudo, da nekateri svetovalci Frančiška opozarjajo, naj bo bolj previden, da v cerkvi ne bo prišlo do »šizma«, na portalu Politico piše Hannah Roberts. 

Thomas Weinandy, nekdanji vodja kadrov odbora ameriških škofov za področje doktrine, je Frančiška obtožil, da povzroča »teološko anarhijo«. Druga skupina škofov opozarja, da Frančišek širi »kugo ločitev«. Več kot 200 učenjakov in duhovnikov je podpisalo pismo, v katerem papeža obtožujejo, da širi krivoverstvo.

Frančišek je razburil že takoj po izvolitvi, saj si je namesto razkošne apostolske palače za svoj dom v Vatikanu izbral stanovanje za duhovnike. Ukinil je sistem dodeljevanja kardinalskih pokrival določenim škofom. Konservativce je leta 2015 razburil s predlogom, da bi vsaka župnija morala sprejeti dve begunski družini. Prejšnji teden je najbolj jasno do zdaj pokazal, da sprejema istospolne. Istospolno usmerjenemu katoliku je razložil, da ga je bog takšnega ustvaril in da njegova spolna usmerjenost »ni pomembna«.

Nekdanji vodja kadrov odbora ameriških škofov za področje doktrine, je Frančiška obtožil, da povzroča »teološko anarhijo«. Druga skupina škofov opozarja, da aktualni papež širi »kugo ločitev«.

Največje ogorčenje tradicionalistov je Frančišek izzval z Amoris Laetitia, načinom papeške komunikacije, v kateri je pozval k »milostni« obravnavi ločencev ter tako ločenim katolikom, ki živijo z novimi partnerji omogočil, da lahko z dovoljenjem duhovnika prejmejo sveto obhajilo.

Papež Frančišek učinkovito ruši avtoriteto cerkve in zmanjšuje moč duhovnikov, kar je po besedah enega od diplomatov kočljiva tema že vse od drugega vatikanskega koncila, ki je bil v 60. letih prejšnjega stoletja. »Bitka poteka med [lojalnostjo upokojenemu papežu] Benediktu, talarji, liturgijo in pravili ter papežem Frančiškom, ki želi, da bi duhovniki v posameznih zadevah ravnali po lastni presoji in humanosti,« razlaga diplomat.

Ukrepi konservativcev so zaradi tega vse ostrejši. Na konferenci o mejah avtoritete papeža, ki je bila prejšnji mesec v Rimu, je eden vodilnih Frančiškovih nasprotnikov kardinal Raymond Burke dejal, da moč papeža ni »magična«. Če je papež »skrenil z vere«, ga »po dolžnosti ni treba ubogati«.

Papež Frančišek učinkovito ruši avtoriteto cerkve in zmanjšuje moč duhovnikov, kar je po besedah enega od diplomatov kočljiva tema že vse od drugega vatikanskega koncila, ki je bil v 60. letih prejšnjega stoletja.

Da odmik od doktrine že ne bi bilo dovolj, je papež na bojni nogi tudi z vatikansko kurijo oziroma uradništvom. Frančišek je podedoval kurijo s kopico finančnih nepravilnosti in pod vplivom lobijev. Kardinal Betrone, ki je po rangu takoj za papežem, je kurijo leta 2013 poimenoval »gnezdo kač in vran«. Frančišek želi narediti kurijo bolj uradniško, zato njene pripadnike ves čas graja zaradi karierizma in ambicioznosti. Nekdanji vatikanski svetovalec pravi, da je do kurije zelo strog, celo prestrog, saj je večina njenih članov zelo izobražena, skuša delati prave stvari, zato so nad njim razočarani.

Za nekatere pa se Frančišek reforme kurije ni lotil dovolj ostro. Marie Collins je v začetku leta odstopila kot svetovalka Vatikana za reševanje problema pedofilije med duhovščino, ker se Frančišek reševanja tega problema po njeni oceni ni lotil dovolj odločno. V liberalnih krogih so nasploh razočarani nad prepočasnimi spremembami. Frančišek je obljubil, da bodo položaje lahko zasedle tudi ženske.

Videti je, da je papež Frančišek obkoljen, a za mnoge je premeten politik, zato dvomijo, da bo klonil pod pritiski. Lord Patten of Barnes, nekdanji prvi mož BBC, ki je vodil papežev odbor za reformo oddelka za komuniciranje v vatikanski kuriji, ne verjame, da bi neizkušen politik lahko bil jezuit na visokem položaju, vodil veliko škofijo v Argentini in bil papež. Frančišek je »mojster strateg«, ki svoj načrt izpolnjuje »zvito in premišljeno«. Ljudi raje prestavlja, kot bi jih neposredno obtožil ali odpustil.

Frančišek je »mojster strateg«, ki svoj načrt izpolnjuje »zvito in premišljeno«. Ljudi raje prestavlja, kot bi jih neposredno obtožil ali odpustil.

Nekateri, med katerimi je Massimo Franco, ki že dolgo spremlja Vatikan, pravijo, da so se »vrane«, ki so pohabile Benedikta in ga privedle do odstopa, vrnile in stojijo za serijo zadnjih napadov na Frančiška. Skušajo ga diskreditirati tako, da bo njegovo vodenje bilo videti enako neučinkovito in kaotično kot vodenje njegovega predhodnika. Najpogostejše tarče »vran« so tisti, ki so povezani z umazanimi vatikanskimi financami.

Kardinal George Pell, ki je skušal počistiti umazanijo, se v Avstraliji zagovarja zaradi obtožb o spolnih zlorabah. Kardinal Oscar Maradiaga, ki je koordinator močne skupine kardinalov, ki papežu svetuje o reformah, je bil obtožen, da je od katoliške univerze Tegucigalpa v Hondurasu na mesec prejemal 35 tisoč evrov, kar je velik udarec za Frančiškovo vizijo cerkve za revne.

Osebni napadi papeža prizadenejo. Dejal je, da se zaradi lastnega »duševnega zdravja« ne ukvarja s spletnimi sovražniki. Boj in grožnja šizma se ne bosta končala z njegovim odstopom ali smrtjo. Za tiste, ki mu verjamejo, predstavlja dolgoletne želje po spremembah in reformah. Toda če mu pred odhodom ne uspe zagotoviti liberalnega naslednika, bo konservativna struja spet premagala.

Osebni napadi papeža prizadenejo. Dejal je, da se zaradi lastnega »duševnega zdravja« ne ukvarja s spletnimi sovražniki. Boj in grožnja šizma se ne bosta končala z njegovim odstopom ali smrtjo.

Papeževa dejanska moč je pristojnost, da imenuje kardinale, ki volijo njegovega naslednika. Junija bo Frančišek dodelil rdeča pokrivala 14 novim kardinalom, med njimi so trije njegovi ključni sodelavci. S tem imenovanjem bo izbral 47 odstotkov od 127 kardinalov, ki bodo imeli pravico voliti njegovega naslednika. Če bo Frančišek zdržal na položaju še nekaj let, da bo imenoval dovolj kardinalov, bo lahko zagotovil, da njegova zapuščina ne bo izgubljena. »To je igra številk,« pravi David Willey, avtor knjige The Promise of Francis.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.