Ustavni sodnik poziva na volitve

Drugače od predhodnikov in tudi sedanjih kolegov na ustavnem sodišču je ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič pozval na volitve. To je storil na Twitterju, prek katerega tudi sicer dokaj redno obvešča javnost o svojih pogledih na to in ono.

Na začetku je Jaklič navedel delček Prešernovega Krsta pri Savici: »Kri po Kraj’ni, Korotani prelita napolnila bi jezéro. Gnijó po polji v bojih pokončani trum srčni vojvodi in njih vojščaki. Sam Črtomir se z majhnim trôpom brani.« Pod njim pa sledi poziv ustavnega sodnika na volitve: »Izbojevano je bilo. Pridi tretjega junija, bodi tisti, ki si svojo postavo določa sam.« V tem tvitu je objavil tudi fotografijo ene izmed replik knežjega kamna – na katerem so v srednjem veku ustoličevali karantanske vojvode –, prek katerega je razvita slovenska zastava.

V kodeksu sodniške etike med drugim piše, da je načelo nezdružljivosti »potrebno razumeti in razlagati tudi v razmerju do sodnikove politične vzdržnosti. Slednja ne bi bila ustrezno uveljavljena, če bi sodnik denarno prispeval ali nastopal v prid politične stranke ali samostojnega kandidata za politično funkcijo ali če bi javno podpiral kandidata politične stranke ali samostojnega kandidata, če bi sodeloval na političnih shodih ali zborovanjih …

Je omenjeni Jakličev poziv na volitve, iz katerega je razbrati, da na njih daje prednost t. i. domoljubnim strankam, kršitev etičnega kodeksa? Vsekakor je to njegovo dejanje z vidika sodniške nepristranskosti precej manj sporno od udeležbe na političnih shodih SDS pred ljubljanskim vrhovnim sodiščem, kjer je pred leti nagovoril zbrane protestnike. Prav tako precej manj sporno od številnih drugih njegovih tvitov – tudi od tega: »Zdaj je JJ dokončno največja osebnost slovenske zgodovine. Kdor se temu smeji, se mu bodo nekoč smejali naši otroci in otroci naših otrok.« Je pa res, da vsa ta navzven jasno razvidna podpora eni stranki oziroma njenemu predsedniku izvira iz časa, preden je bil – sicer prav na željo te stranke – imenovan za ustavnega sodnika, torej ne more pomeniti kršitve sodniškega kodeksa.

Jaklič sicer nikakor ni prvi ustavni ali vrhovni sodnik, ki se je politično izpostavil. Ko so leta 2006 SDS, NSi in SLS v Ljubljani za župana kandidirale Franceta Arharja, je njegovo kandidaturo s podpisi podprlo tudi pet vrhovnih sodnikov. Med njimi dr. Mitja Deisinger in Jan Zobec, ki sta bila nekaj let za tem z glasovi poslancev SDS izvoljena za ustavna sodnika.