Vojaški pritiski

Le nekaj dni po volitvah je slovenski veleposlanik pri Natu Jelko Kacin bodočim koalicijskim partnerjem predlagal zanj najpomembnejšo reformo – povečanje obrambnih izdatkov.

Po dvodnevnem zasedanju obrambnih ministrov, ki ga je slovenska ministrica Andreja Katič predčasno zapustila, je Kacin na tiskovni konferenci poudaril, da si Slovenija okrepitev obrambnih izdatkov »lahko privošči in jo tudi nujno potrebuje« ter da »pričakuje«, da bo nova vlada o tem resno spregovorila in načrte prilagodila spremenjenim varnostnim ocenam in drugačnim oblikam ogrožanja.

Slovenski obrambni izdatki so se sicer zadnja leta že povečali. V zadnjih treh letih za kar 14 odstotkov, s 400 milijonov evrov leta 2015 na letošnjih 465 milijonov evrov. Sodeč po aprila sprejetem srednjeročnem obrambnem programu naj bi Slovenija izdatke do leta 2023 povečala za kar 40 odstotkov, na 679 milijonov evrov, kar je tudi v primerjavi z drugimi članicami Nata zelo veliko, če ne celo največje povečanje. Za primerjavo: evropske članice Nata so v zadnjih treh letih obrambne izdatke nominalno zvišale zgolj za tri odstotke, ZDA pa za sedem odstotkov.

Seveda so te številke videti povsem drugače, če izdatke primerjamo glede na BDP. V tej primerjavi naj bi Slovenija obrambni proračun do leta 2023 zvišala na približno 1,14 odstotka BDP, kar je precej manj od dolgoročnega Natovega cilja dveh odstotkov. A to je popolnoma razumljivo, saj vse teže sledi temu statističnemu cilju, ker ima zadnja leta eno najvišjih rasti BDP v Evropski uniji. Lanska petodstotna gospodarska rast je bila tretja najvišja v Evropi, kljub temu pa je vladi uspelo vojaške izdatke zvišati še precej bolj. Toda za Kacina še zmeraj niso dovolj visoki.

Nenavadno je, da slovenski veleposlanik pri Natu svari Slovenijo, da mora povečati izdatke za obrambo, uradni predstavniki ministrstva za obrambo pa molčijo ali javnosti anonimno sporočajo, da je nominalno zvišanje obrambnih izdatkov pri nas povsem primerljivo, če ne še celo višje kot v drugih državah članicah. Vlogo, kakršno je minuli teden – ne prvič – odigral Kacin, bi pričakovali kvečjemu od Natovega generalnega sekretarja.

Je pa njegovo svarilo seveda razumljivo z vidika spremenjenih slovenskih notranjepolitičnih razmer. Nova vlada se bo do jeseni morala odločiti o 1,2 milijarde evrov vrednem nakupu osemkolesnikov. Stranka Levica, ki bi lahko bila del nove vladajoče koalicije, nakupu orožja nasprotuje, revizijo in »tehten premislek« pa napovedujejo tudi v Listi Marjana Šarca.