Damjana Kolar

 |  Kultura

Zgodbe pogosto pozabljenih in premalokrat slišanih

Deveti Festival migrantskega filma bo med 18. in 21. junijem ponudil 19 filmov iz 14-ih držav, ki bodo prikazani v šestih različnih sklopih.

Eldorado

Eldorado

Slovenska filantropija od leta 2010 svetovni dan beguncev (20. junij) obeležuje s Festivalom migrantskega filma. Letošnji deveti festival bo potekal od 18. do 21. junija v Ljubljani (Kinodvor, Slovenska kinoteka, Slovenska filantropija) in enajstih drugih krajih po Sloveniji. V ospredje postavlja aktualne zgodbe, povezane z azilnimi politikami, migracijami in begunstvom ter zgodbe tistih, ki so pogosto pozabljeni in premalokrat slišani. 

V šestih sklopih – Odločitev: odhod, V primežu birokracije, Pečat begunstva, Humanizem vs. zloraba religij, Portreti, Zrcalo mladosti, bo na ogled 19 filmov iz 14 držav, na festivalu pa bo gostovalo osem filmskih ustvarjalcev. Filmske zgodbe in prispevki povabljenih gostov bodo opozorili na razloge, zaradi katerih so ljudje prisiljeni bežati, življenje na poti in (ne)sprejemanju beguncev. Religija, ki jo velikokrat dojemamo kot dejavnik delitve, bo tokrat prikazana kot most, potencialna povezava med kulturami. Po besedah organizatorjev  "je nujno, da vsem, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, omogočimo dostojno življenje v naši skupnosti in drugod ter pozivamo k skupni angažiranosti in priložnosti za nov začetek tistih, ki jih mnogi puščajo za obzidji, na morju in v nehumanih življenjskih okoliščinah."

Festival bodo odprli 18. junija v Kinodvoru s projekcijo dokumentarca Eldorado švicarskega režiserja Markusa Imhoofa, ki se vkrca na ladje operacije Mare nostrum, obišče begunska taborišča v južni Italiji in prisostvuje švicarskim zaslišanjem prosilcev za azil – kar je vse del procesa vračanja beguncev, od koder so prišli. Eldorado je grenka slika brezobzirnega odnosa, ki se ne meni za človeško tragedijo: krizo, ki so jo povzročila ekonomska neravnovesja, zaradi katerih so bogate severne države postale nekakšen eldorado, kamor se skušajo za vsako ceno prebiti tisti manj srečni.

m6NZoSfFYOk

Naslednji dan bo na sporedu film Vrnitev (r. David Fedele, Mamadou Bakayoko), ki na drugačen način pripoveduje zgodbo o zahodnoafriških migrantih, ki jo po navadi doživljamo skozi oči tujih novinarjev. Kumut Imesh (Mamadou Bakayoko) je politični begunec iz Slonokoščene obale, ki živi v Franciji. Film spremlja njegovo vrnitev na afriško celino in ponovno potovanje po poti, po kateri je potoval, ko je moral zaradi državljanske vojne zbežati iz domovine. S tem ne pripoveduje zgolj svoje zgodbe, temveč zgodbo številnih ljudi, ki so bili prisiljeni tvegati vse in se podati na pot.

nP-vs31b-ZY

Svetovni dan beguncev, 20. junij, bo letos posvečen religiji in medverskemu dialogu. V Slovenski kinoteki bodo predvajali filma Le dihajoče bitje in Ko Rumi sreča Frančiška, ki govori o Pejmanu Tadayonu, iranskem glasbeniku, ki živi v Italiji. Moč, znanje in rešitve išče pri zgodovinskih osebnostih iz 13. stoletja: sufijskem pesniku Jalalu-Din Rumiju in krščanskem pesniku Svetem Frančišku Asiškem. Skozi pogovore z različnimi akterji iz katoliške in islamske sfere v njunem delu odkriva stične točke med obema religijama.

Po projekciji bo sledila okrogla miza o medverskem dialogu v kontekstu integracije. Z režiserjem Mohamedom Kenawijem (Ko Rumi sreča Frančiška) in patrom Karlom Gržanom se bo pogovarjal dr. Primož Šterbenc s Fakultete za management na Univerzi na Primorskem.

Zaključek letošnjega festivala bo 21. junija, ko bodo na Slovenski filantropiji pripravili kino na prostem, v sklopu katerega bodo prikazali izbrane kratke filme. Med njimi sta tudi dva slovenska - Mladost na poti, ki govori o mladih fantih, ki so bili prisiljeni pobegniti iz domovine; zbežali so v Slovenijo) ter Prevajalec, ki govori o premoščanju jezikovnih razlik med mladimi. Pred projekcijami se bodo v okviru zaključka Orientacijskega programa za osebe, preseljene v Republiko Slovenijo na podlagi letne kvote, z uporabniki programa pogovarjali o integraciji iz zornega kota beguncev.

Več o programu si lahko preberete na tej povezavi

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.