(Evropska) Severna Makedonija

Zakaj je bil makedonsko-grški »zmenek z zgodovino« tokrat neizbežen?

Marjan Horvat
MLADINA, št. 25, 22. 6. 2018

Prijateljski stisk roke med Ciprasom in Zaevom

Prijateljski stisk roke med Ciprasom in Zaevom
© Profimedia

Sporazum o preimenovanju Republike Makedonije, od leta 1995 v mednarodnem pravu imenovane Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (FYROM), v Republiko Severno Makedonijo, ki sta ga 12. junija v vasici ob Prespanskem jezeru podpisala grški premier Aleksis Cipras in njegov makedonski kolega Zoran Zaev, je pomembno poglavje v zgodovini Balkana. Ne le zato, ker se je z njim končal – za zunanje opazovalce morda benigni – večdesetletni spor med sosedama zaradi »slovanskega prilaščanja« naziva Makedonija, temveč zato, ker izpričuje, da je mogoče tudi na »hribovitem Balkanu«, kjer zgodovina, namišljena, potvorjena ali resnična, prebivalstva ne izpusti iz krempljev, spore urejati s sporazumi, ne le z orožjem.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay, Google Pay ali Flik.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: